Slovenska vojska pred prelomno odločitvijo – bo vojaški rok spet obvezen?

V luči napetih geopolitičnih razmer v Evropi in po svetu se znova pojavljajo razprave o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka v več evropskih državah, vključno s Slovenijo. Vojna v Ukrajini in zaostrovanje konfliktov na Bližnjem vzhodu sta sprožila premisleke o obrambnih zmogljivostih držav, ki so v preteklosti ukinile obvezno služenje vojaškega roka. Zdaj pa se zdi, da bi lahko Slovenija sledila zgledu nekaterih držav, ki obvezno služenje že ponovno uvajajo.

Slovenija bi lahko v treh mesecih pripravila pogoje za 5000 nabornikov

Čeprav se Slovenija že leta zanaša na profesionalno vojsko, ki so jo uvedli leta 2003 ob vstopu v zvezo Nato, se že nekaj časa pojavljajo težave z dotokom novega kadra. Slovenska vojska se stara, zanimanje za profesionalno vojaško službo pa je upadlo. Kljub temu ministrstvo za obrambo trenutno nima uradnih načrtov za ponovno uvedbo obveznega služenja, a zakon o vojaški dolžnosti to možnost še vedno omogoča. Če bi varnostne razmere zahtevale takšno odločitev, bi se lahko obvezno služenje ponovno vzpostavilo.

Analiza ministrstva za obrambo je pokazala, da bi lahko Slovenska vojska v primeru politične odločitve v treh mesecih pripravila pogoje za usposabljanje do 5000 vojaških obveznikov letno. Za primerjavo, leta 2003, tik pred ukinitvijo sistema, so usposobili le 1270 nabornikov. Finančne ocene kažejo, da bi uvedba obveznega služenja za 5000 obveznikov stala približno 60 milijonov evrov, kar je približno 0,1 odstotka slovenskega BDP.

Vrnitev obveznega služenja po Evropi

Slovenija ni edina evropska država, kjer potekajo razprave o ponovni uvedbi obveznega vojaškega usposabljanja. Litva in Latvija sta že ponovno uvedli obvezno služenje, podobno načrtujeta tudi Hrvaška in Srbija. Medtem ko ima Hrvaška težave s soglasjem predsednika Zorana Milanovića za uvedbo dvomesečnega vojaškega roka v začetku leta 2024, je Srbija že sprejela odločitve. Tam bodo moški ponovno začeli s 75-dnevnim obveznim služenjem septembra 2025, ženske pa se bodo lahko odločile za prostovoljno služenje.

Tudi druge članice zveze Nato, kot so Estonija, Danska, Finska, Grčija, Norveška, Turčija in druge, že dolgo vzdržujejo obvezno služenje kot del svoje obrambne strategije. Vojna v Ukrajini je jasno pokazala, kako pomembno je imeti usposobljeno in številčno vojsko, kar je eden od glavnih razlogov, da se nekatere države ponovno vračajo k tej obliki obrambne politike.

Težave s kadrom in prihodnost slovenske vojske

V Sloveniji je vse več govoric, da se bo v prihodnjih letih okrepil pritisk za ponovno uvedbo obveznega vojaškega roka, še posebej zaradi pomanjkanja kadra v Slovenski vojski. Kljub temu se ministrstvo trenutno osredotoča na promocijo vojaškega poklica, kar je že prineslo nekaj rezultatov. Po letu 2010 so prvič presegli 300 novozaposlenih vojakov na leto, kar kaže na povečano zanimanje za ta poklic. Kljub temu pa bi lahko obvezno služenje v prihodnosti postalo resna možnost, če bi se varnostne razmere zaostrile.

Zakon o vojaški dolžnosti v Sloveniji še vedno obstaja in omogoča hitro prilagoditev sistema. Vprašanje pa ostaja, ali bi bila politična odločitev in javna podpora dovolj močna, da bi se obvezno služenje ponovno uvedlo.

Napisal: E. K.

Vir: www, Slovenska vojska, Shutterstock