Uf, to je država, kjer je v parih dneh kar 1,4 milijona mladih vstopilo v vojsko

Pjongjang redno izvaja raketne teste in jedrske poskuse kot opozorilo ob skupnih vojaških vajah teh držav. Severna Koreja vidi ZDA kot “imperialističnega sovražnika”, medtem ko je Južna Koreja opisana kot “marioneta ZDA”​

PJONGJANG – Severna Koreja je v letu 2024 objavila, da se je v samo nekaj dneh kar 1,4 milijona mladih prostovoljno pridružilo vojski. To število je povezano z velikimi vojaškimi vajami, ki jih izvajajo ZDA in Južna Koreja, kar Severna Koreja dojema kot resno grožnjo. Propagandni mediji v Pjongjangu so okrepili pozive k nacionalni obrambi, medtem ko je država izvajala številne raketne teste, vključno s tistimi, ki simulirajo jedrski napad na ZDA in Južno Korejo​.

Severna Koreja ima zelo veliko in dobro organizirano vojsko, ki šteje približno 1,2 milijona aktivnih vojakov, kar jo uvršča med največje vojske na svetu. Poleg tega ima na voljo še več kot 6 milijonov rezervistov. Njena vojaška moč temelji na številni pehoti, pa tudi na raketnem in jedrskem arzenalu, ki ga Kim Džong Un nenehno krepi, kot odgovor na mednarodne pritiske​

Kar zadeva morebitne cilje Severne Koreje, so Južna Koreja in ZDA glavni nasprotniki v njihovih vojaških načrtih. Pjongjang redno izvaja raketne teste in jedrske poskuse kot opozorilo ob skupnih vojaških vajah teh držav. Severna Koreja vidi ZDA kot “imperialističnega sovražnika”, medtem ko je Južna Koreja opisana kot “marioneta ZDA”​

Prav tako se Severna Koreja občasno zapleta v ostro retoriko proti Japonski, ki podpira sankcije proti njenemu jedrskemu programu.

Vendar pa ostaja negotovo, ali bodo te grožnje prerasle v dejanski vojaški konflikt, saj gre pogosto za taktično retoriko, s katero Severna Koreja utrjuje domačo podporo in utrjuje svoj položaj v mednarodnih odnosih.

Šef Severne Koreje je Kim Džong Un, ki je na oblasti od leta 2011, po smrti svojega očeta Kim Džong Ila. Kim Džong Un je tretja generacija družine Kim, ki vodi Severno Korejo od ustanovitve države leta 1948. Njegova vlada temelji na strogi avtoritarnosti, osredotočenosti na osebno kultno podobo in vojaško moč.

Njegove ambicije v Aziji so predvsem usmerjene v ohranjanje Severne Koreje kot neodvisne in nedotakljive jedrske sile, kljub pritiskom mednarodne skupnosti. V regiji si želi utrditi svoj vpliv z izgradnjo močne vojske, jedrskega arzenala in občasnim izkazovanjem vojaške moči, kot so raketni testi. To mu omogoča vzdrževanje stabilnosti režima in izsiljevanje mednarodnih pogajanj v lastno korist, predvsem glede gospodarskih sankcij.

V širšem azijskem okviru se Severna Koreja zanaša na Kitajsko kot najpomembnejšega zaveznika, ki ji zagotavlja ekonomsko in politično podporo. Hkrati pa poskuša z vojaškimi demonstracijami in agresivno retoriko zastraševati Južno Korejo in Japonsko, ki sta ameriški zaveznici. Kim Džong Un s svojimi dejanji izziva ZDA in krepi svojo vlogo v azijski geopolitiki kot vodja države, ki kljubuje zahodnim vplivom.

Čeprav Kim Džong Un uporablja agresivno retoriko, predvsem proti Južni Koreji in ZDA, njegove ambicije vključujejo tudi postopno krepitev diplomatskega vpliva. V preteklosti se je že srečal z nekaterimi svetovnimi voditelji, kot sta ameriški predsednik Donald Trump in južnokorejski predsednik Moon Jae-in, kar nakazuje željo po pridobitvi mednarodne legitimnosti in ohranjanju moč

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona YT

Slovenska vojska pred prelomno odločitvijo – bo vojaški rok spet obvezen?

V luči napetih geopolitičnih razmer v Evropi in po svetu se znova pojavljajo razprave o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka v več evropskih državah, vključno s Slovenijo. Vojna v Ukrajini in zaostrovanje konfliktov na Bližnjem vzhodu sta sprožila premisleke o obrambnih zmogljivostih držav, ki so v preteklosti ukinile obvezno služenje vojaškega roka. Zdaj pa se zdi, da bi lahko Slovenija sledila zgledu nekaterih držav, ki obvezno služenje že ponovno uvajajo.

Slovenija bi lahko v treh mesecih pripravila pogoje za 5000 nabornikov

Čeprav se Slovenija že leta zanaša na profesionalno vojsko, ki so jo uvedli leta 2003 ob vstopu v zvezo Nato, se že nekaj časa pojavljajo težave z dotokom novega kadra. Slovenska vojska se stara, zanimanje za profesionalno vojaško službo pa je upadlo. Kljub temu ministrstvo za obrambo trenutno nima uradnih načrtov za ponovno uvedbo obveznega služenja, a zakon o vojaški dolžnosti to možnost še vedno omogoča. Če bi varnostne razmere zahtevale takšno odločitev, bi se lahko obvezno služenje ponovno vzpostavilo.

Analiza ministrstva za obrambo je pokazala, da bi lahko Slovenska vojska v primeru politične odločitve v treh mesecih pripravila pogoje za usposabljanje do 5000 vojaških obveznikov letno. Za primerjavo, leta 2003, tik pred ukinitvijo sistema, so usposobili le 1270 nabornikov. Finančne ocene kažejo, da bi uvedba obveznega služenja za 5000 obveznikov stala približno 60 milijonov evrov, kar je približno 0,1 odstotka slovenskega BDP.

Vrnitev obveznega služenja po Evropi

Slovenija ni edina evropska država, kjer potekajo razprave o ponovni uvedbi obveznega vojaškega usposabljanja. Litva in Latvija sta že ponovno uvedli obvezno služenje, podobno načrtujeta tudi Hrvaška in Srbija. Medtem ko ima Hrvaška težave s soglasjem predsednika Zorana Milanovića za uvedbo dvomesečnega vojaškega roka v začetku leta 2024, je Srbija že sprejela odločitve. Tam bodo moški ponovno začeli s 75-dnevnim obveznim služenjem septembra 2025, ženske pa se bodo lahko odločile za prostovoljno služenje.

Tudi druge članice zveze Nato, kot so Estonija, Danska, Finska, Grčija, Norveška, Turčija in druge, že dolgo vzdržujejo obvezno služenje kot del svoje obrambne strategije. Vojna v Ukrajini je jasno pokazala, kako pomembno je imeti usposobljeno in številčno vojsko, kar je eden od glavnih razlogov, da se nekatere države ponovno vračajo k tej obliki obrambne politike.

Težave s kadrom in prihodnost slovenske vojske

V Sloveniji je vse več govoric, da se bo v prihodnjih letih okrepil pritisk za ponovno uvedbo obveznega vojaškega roka, še posebej zaradi pomanjkanja kadra v Slovenski vojski. Kljub temu se ministrstvo trenutno osredotoča na promocijo vojaškega poklica, kar je že prineslo nekaj rezultatov. Po letu 2010 so prvič presegli 300 novozaposlenih vojakov na leto, kar kaže na povečano zanimanje za ta poklic. Kljub temu pa bi lahko obvezno služenje v prihodnosti postalo resna možnost, če bi se varnostne razmere zaostrile.

Zakon o vojaški dolžnosti v Sloveniji še vedno obstaja in omogoča hitro prilagoditev sistema. Vprašanje pa ostaja, ali bi bila politična odločitev in javna podpora dovolj močna, da bi se obvezno služenje ponovno uvedlo.

Napisal: E. K.

Vir: www, Slovenska vojska, Shutterstock

Bo nasilje nad zdravstvenim osebjem povzročilo zaprtje bolnišnic? Aktivirala se je vojska

V zadnjih dneh smo priča nesprejemljivemu nasilju nad zdravstvenimi delavci. Policlinico Riuniti v mestu Foggia v Italiji, ena od večjih bolnišnic v regiji, je doživela serijo brutalnih napadov na svoje osebje, kar je sprožilo alarm tako v lokalni skupnosti kot tudi na nacionalni ravni. V manj kot 24 urah so v bolnišnici zabeležili dve grobi agresiji, ki ju je izvedel sin enega izmed pacientov in mladi 18-letnik, ki je bil v bolnišnico sprejet zaradi anksioznosti. To nasilje je že spodbudilo klic po tem, da bi morale v zaščito zdravstvenih delavcev posredovati celo vojaške enote.

Nasilje postaja nevzdržno

Zdravstveni delavci v Foggii se zadnje tedne soočajo s skrb vzbujajočo eskalacijo nasilja. Prva izmed zadnjih dveh agresij se je zgodila, ko je 18-letnik, ki je iskal pomoč zaradi anksioznih težav, v napadu besa fizično napadel tri zdravstvene delavce. Napad je bil tako intenziven, da je morala posredovati policija, ki je napadalca aretirala in ga obtožila povzročanja telesnih poškodb ter upiranja uradni osebi. Samo nekaj ur kasneje pa je še en napad pretresel bolnišnico, ko je sin enega od pacientov z roko v mavcu napadel dva medicinska tehnika in varnostnika, ki je skušal umiriti situacijo.

Drastične posledice za zdravstveni sistem

Zdravstveni delavci v Foggii, že izčrpani zaradi pandemije in dolgotrajnih delovnih obremenitev, so sedaj izpostavljeni še fizičnemu nasilju. Nedavno je direktor bolnišnice Riuniti, Giuseppe Pasqualone, ostro obsodil to nasilje in opozoril, da bo, če se nasilje nadaljuje, zdravnikom in medicinskemu osebju onemogočeno opravljanje njihovega dela, kar bi resno ogrozilo zdravstveno varstvo pacientov. Po njegovih besedah so zdravniki in medicinske sestre tisti, ki skrbijo za zdravje ljudi, in brez njih zdravstveni sistem ne more obstajati.

Klic po okrepljenih varnostnih ukrepih

Stanje je tako resno, da je predsednik nacionalne federacije zdravniških zbornic, Filippo Anelli, pozval k urgentnemu povečanju policijskih prisotnosti v bolnišnicah. Opozoril je, da policija, čeprav je njen odziv hitro in učinkovit, ne more več sama zagotoviti varnosti. Zato predlaga uvedbo vojaških enot za varovanje bolnišnic. To je skrajni ukrep, vendar postaja vedno bolj resnična možnost zaradi nenehnih incidentov v zadnjih mesecih.

Poleg tega se povečuje pritisk na vlado, da bi namenila več sredstev iz evropskega sklada za okrevanje (PNRR) za izboljšanje varnosti v bolnišnicah. Med drugim se že razpravlja o povečanju števila policijskih patrulj in dolžini njihove prisotnosti v zdravstvenih ustanovah. V zadnjih letih je število policijskih mest v bolnišnicah po vsej Italiji naraslo, vendar pa to očitno še vedno ni dovolj, saj se nasilje stopnjuje.

Bo potrebna pomoč vojske?

Incidenti v Foggii so del širšega problema nasilja nad zdravstvenim osebjem po vsej Italiji. Predstavniki sindikatov in zdravniških združenj so že večkrat opozorili, da brez ustreznih varnostnih ukrepov zdravstveni delavci ne bodo več mogli varno opravljati svojega poklica. Drastične predloge, kot je prisotnost vojske, so že obravnavali, in čeprav se zdi to radikalno, bi lahko bilo edina preostala možnost, da se zagotovi varnost v italijanskih bolnišnicah.

Zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci ne morejo več delati v takšnih pogojih, kjer so stalno ogroženi. Javnost, politiki in zdravstveni voditelji so zdaj postavljeni pred izbiro: ali bodo zaščitili svoje zdravstvene delavce, ali pa bodo morali kmalu opazovati zlom zdravstvenega sistema v teh kriznih razmerah.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Pexels

Obvezno služenje vojaškega roka na Hrvaškem – ljudstvo pravi ne!

Hrvaška javnost je v zadnjih tednih pretresena zaradi načrtov vlade, da ponovno uvede obvezno služenje vojaškega roka. Kljub zagotovitvam oblasti, da je ta ukrep nujen za okrepitev nacionalne varnosti, so številni državljani izrazili svoje nestrinjanje s to potezo. Peticija proti uvedbi obveznega služenja vojaškega roka je v nekaj dneh zbrala več tisoč podpisov in postala simbol upora proti tej spornosti politike.

Razlogi za uvedbo vojaškega roka

Hrvaški minister za obrambo, Ivan Anušić, je napovedal, da bo obvezno služenje vojaškega roka trajalo tri mesece in vključuje osnovno vojaško usposabljanje ter možnost ugovora vesti. Po njegovih besedah je ta korak nujen zaradi zmanjšanega števila prostovoljcev, saj se za vojaško služenje letno odloči manj kot 400 mladih, medtem ko bi jih potrebovali vsaj 2600. Poleg tega naj bi ta ukrep izboljšal pripravljenost države na morebitne varnostne grožnje.

Odpor med državljani

Nasprotniki ponovne uvedbe vojaškega roka poudarjajo, da gre za kratenje svobode mladih in nepotreben poseg v njihova življenja. Mnogi so prepričani, da bi se morali politiki osredotočiti na druge načine za krepitev nacionalne varnosti, kot so modernizacija opreme in izboljšanje pogojev za prostovoljce. Peticija, ki jo je podpisalo več tisoč državljanov, izraža prav te pomisleke. Ena izmed ključnih točk peticije je, da vlada ne bi smela vsiljevati vojaškega roka brez širše družbene podpore in temeljite razprave. 

Mladi, ne dovolite, da vam vlada vzame nekaj mesecev življenja!” je slogan, ki odmeva med protestniki in podpisniki peticije. Mnogi mladi menijo, da bi jih obvezno služenje vojaškega roka omejilo pri izobraževanju, kariernih načrtih in osebnem razvoju. Argumentirajo, da bi morali sami izbirati, kako in kdaj bodo služili svoji državi, ne pa da jim to nalaga vlada.

Medtem ko se vlada zagovarja z argumenti o nujnosti tega ukrepa za nacionalno varnost, mnogi državljani zahtevajo, da politiki, ki podpirajo uvedbo obveznega vojaškega roka, sami služijo v vojski ali pošljejo svoje otroke. To zahtevo podpirajo z argumentom, da bi moral biti vsakdo, ki podpira takšne ukrepe, pripravljen osebno prevzeti odgovornost in se soočiti s posledicami svojih odločitev .

Hrvaška ni edina država v regiji, ki razmišlja o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka. Podobni predlogi so se pojavili tudi v Sloveniji in Srbiji. Srbski obrambni minister je na primer predlagal štirimesečni vojaški rok, kar kaže na širši trend v regiji, kjer države iščejo načine za izboljšanje svoje obrambne pripravljenosti v luči novih varnostnih izzivov .

V središču razprave o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka na Hrvaškem je vprašanje ravnotežja med nacionalno varnostjo in osebnimi svoboščinami državljanov. Čeprav vlada trdi, da je ta ukrep nujen, se številni državljani ne strinjajo in menijo, da bi morali imeti pravico izbire glede svoje vloge v obrambi države. Peticija proti obveznemu služenju vojaškega roka je postala močan simbol odpora in razprava o tej temi bo zagotovo še naprej burila duhove v hrvaški družbi.

Napisal: N. Z., Vir: www