“Zahtevamo prepoved možnosti glasovanja na lokalnih volitvah vsem NEdržavljanom Slovenije!”
ALI JE GLASOVANJE TUJCEV NA LOKALNIH VOLITVAH RES TAKŠEN PROBLEM? SNS TRDI, DA JE
LJUBLJANA – Slovenska nacionalna stranka (SNS) znova dviguje prah s predlogom, ki bi tujcem odvzel pravico glasovanja na lokalnih volitvah. Njihovo utemeljevanje je preprosto – tujci naj bi že prevzemali lokalne funkcije in s tem, počasi, a vztrajno, vplivali na odločanje v občinah. Je to realnost ali zgolj poskus ustvarjanja nove polarizacije? Oglejmo si podrobneje.
Predlog SNS: tujcem glasovanja ni treba
Zmago Jelinčič Plemeniti, vodja SNS, ni znan po zadržanih izjavah, kar je ponovno dokazal v objavi na Twitterju. Tokrat se je obregnil ob pravico tujcev – celo državljanov Evropske unije – do glasovanja na lokalnih volitvah v Sloveniji. “SNS zahteva, da se prepove glasovanje na lokalnih volitvah vsem, ki nimajo državljanstva Republike Slovenije,” je zapisal in dodal, da tujci že prevzemajo lokalne položaje, kar vidi kot resno grožnjo. Da bi poudaril svoje stališče, je izpostavil Anglijo kot “lep primer” države, kjer se takšen vpliv že dogaja.
Glede na situacijo v celotni Evropi @SnsStranka zahteva, da se prepove glasovanje na lokalnih volitvah vsem, ki nimajo državljanstva Republike Slovenije, saj tujci že prevzemajo lokalne pozicije in oblast. Lep primer je Anglija. Če sedanja oblast tega ne bo storila, bo #SNS po…
A vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je naslednje: je primer Anglije res tako “lep”, kot ga opisuje Jelinčič, ali gre za nekoliko dramatično interpretacijo dejstev?
Trenutna zakonodaja: Kdo sme glasovati?
Slovenska zakonodaja omogoča državljanom EU s stalnim prebivališčem v Sloveniji glasovanje in kandidiranje na lokalnih volitvah – z eno pomembno izjemo: ne morejo kandidirati za župana. Prav tako pa državljani tretjih držav (držav, ki niso članice EU) nimajo volilne pravice na lokalnih volitvah. Torej, ali je SNS-ov predlog res tako revolucionaren? Dejstvo je, da bi bila sprememba zakonodaje bolj simbolične narave, saj že zdaj tujci nimajo velikega vpliva na lokalno politiko.
Statistični podatki kažejo, da v Sloveniji živi približno 150.000 tujih državljanov, od tega jih je okoli 50.000 iz držav EU. Koliko od njih pa se dejansko udeleži lokalnih volitev? Zelo malo. Številke ne podpirajo Jelinčičeve trditve o množičnem vplivu – bolj kažejo na to, da je ta strah morda prenapihnjen.
Anglija kot opozorilo? Morda, morda pa tudi ne
Jelinčič je kot opozorilo navedel Anglijo, kjer naj bi tujci že zavzeli lokalne oblasti. Vendar je realnost drugačna. V Angliji sicer res lahko glasujejo in kandidirajo tujci, a njihov vpliv ostaja omejen. Da bi tujci “zasedli lokalne oblasti,” bi morali najprej množično kandidirati, nato pa tudi zmagati na volitvah – kar pa se ne dogaja. Ali je mogoče, da je Jelinčičeva trditev bolj strateška poteza za pridobivanje pozornosti kot dejansko zaskrbljenost za slovensko suverenost?
Pravniki in politologi opozarjajo, da so takšne izjave pogoste v populistični politiki. “Gre za tipično strategijo strahu, kjer se ustvarja problem tam, kjer ga ni,” je v pogovoru za Delo dejal politolog Marko Kovač. Dejansko pa so lokalne oblasti v Sloveniji še vedno pod trdnim vplivom domačega prebivalstva.
Kaj bi sprememba pomenila za Slovenijo?
Če bi SNS-ov predlog postal zakon, bi to pomenilo, da bi izgubili volilno pravico vsi tujci, tudi tisti iz EU, ki so stalni prebivalci Slovenije in pogosto pomemben del lokalnih skupnosti. Kakšne bi bile posledice? Prva bi bila jasna: manjša vključenost tujcev v lokalne procese. Tisti, ki že zdaj plačujejo davke, hodijo v službo, morda celo vzgajajo otroke v Sloveniji, ne bi več imeli možnosti soodločanja o lokalnih vprašanjih, ki neposredno vplivajo na njihovo življenje.
Drugič, takšna sprememba bi lahko sprožila konflikt z Evropsko unijo. Slovenija bi se znašla pod drobnogledom Evropske komisije zaradi morebitnega kršenja pravic državljanov EU, ki jih ščiti evropska zakonodaja.
In tretjič, kaj bi to pomenilo za mednarodni ugled Slovenije? Kot država, ki se že zdaj spopada z izzivi integracije tujcev, bi se s takim ukrepom postavila v še bolj defenzivno in izolacijsko vlogo. Morda bi SNS pridobila nekaj političnih točk pri svojih volivcih, a na dolgi rok bi tak zakon verjetno prinesel več škode kot koristi.
Kritike in vprašanja: Kdo se boji tujcev?
Predlog SNS je naletel na val kritik – od nevladnih organizacij, ki opozarjajo na kršenje pravic, do pravnikov, ki trdijo, da je zakonodaja v nasprotju z evropskimi normami. Pravnik Matej Avbelj je za Večer poudaril: “Takšna zakonodaja bi bila težko skladna z evropskimi direktivami in bi Slovenijo lahko spravila v konflikt z Evropsko unijo.”
A morda je najzanimivejše vprašanje naslednje: zakaj se nekateri tako bojijo tujcev? Je to res strah pred izgubo oblasti ali le priročen način za odvračanje pozornosti od drugih, bolj perečih težav? Konec koncev, tujci v Sloveniji niso tisti, ki bi povzročali politične ali gospodarske krize.
Realnost ali populistična iluzija?
Predlog SNS je nedvomno razburkal duhove, vendar ostaja vprašanje: je to resnično pomembno vprašanje za Slovenijo, ali gre zgolj za še eno temo, s katero se skuša pridobiti pozornost? Dejstva kažejo, da vpliv tujcev na lokalni ravni ostaja minimalen, njihova udeležba na volitvah pa zanemarljiva.
SNS je ponovno dokazala, da zna pritegniti pozornost javnosti. A ali bo ta predlog dejansko pripeljal do sprememb, ali pa se bo končal kot še en politični manever za pridobivanje glasov, ostaja odprto vprašanje.
Napisal: N. Z.
Vir: www, X
Tako bi izglasovali Slovenci, če bi izbirali med Trumpom ali Harrisovo …
Presenetljivi rezultati ankete o ameriških volitvah
LJUBLJANA – Evropa je jasno pokazala svojo izbiro za ameriške predsedniške volitve leta 2024. Demokratska kandidatka Kamala Harris je v večini evropskih držav izjemno priljubljena, medtem ko ima njen nasprotnik, Donald Trump, podporo predvsem v vzhodnoevropskih državah. Evropski glasovi bi torej, če bi bili mogoči, močno vplivali na ameriške volitve in s tem tudi na nadaljnje globalne odnose.
Kaj pravi Evropa?
Podatki, zbrani med prebivalci različnih evropskih držav, kažejo, da bi v primeru možnosti glasovanja Evropa močno podprla Harrisovo. Države, kot so Danska (96 % za Harrisovo), Švedska (90 %) in Nemčija (85 %), izrazito favorizirajo demokratsko kandidatko, kar kaže na splošen evropski odklon do Trumpove politike. Nekatere države so skoraj enotno naklonjene Harrisovi, kar je v nasprotju s Trumpovo vizijo Amerike kot “svetovnega policista” – ta politika v Evropi ni bila nikoli priljubljena, še posebej glede na spore, ki jih je povzročil mednarodno, od poročanja BBC.
Kljub vsemu Trump v določenih državah še vedno uživa nekaj podpore. Države, kot so Madžarska (62 % za Trumpa), Srbija (67 %) in Gruzija (66 %), se bolj nagibajo k Trumpu. Ta podatek ni presenetljiv, saj Madžarska že dolgo izraža močno konservativne vrednote, podobno kot Trumpova administracija. Na Balkanu, kjer so vplivi velikih sil tradicionalno močni, je Trumpova prostaško agresivna politika verjetno videna kot neposredna in praktična, kar je za nekatere lahko privlačno. Hkrati so ljudje v teh državah pogosto nezaupljivi do Zahoda in njihovih politik, zato Trumpovo izolacionistično stališče vzbuja simpatije.
Podpora Harrisovi v zahodni Evropi ni presenečenje. Harrisova, ki se zavzema za progresivne vrednote, kot so pravice manjšin, varstvo okolja in dostopno zdravstvo, je bliže evropskemu idealu politike. V Evropi je v porastu zavedanje o podnebnih spremembah in potrebi po ukrepanju na tem področju. Kamala Harris je v svojih govorih večkrat poudarila, da je varstvo okolja ena njenih ključnih prioritet, kar so evropski voditelji sprejeli pozitivno (poroča New York Times).
Na drugi strani je Trumpova politika osredotočena predvsem na notranje zadeve, s poudarkom na zaščiti ameriškega gospodarstva in zmanjševanju vpliva globalnih organizacij. Evropa tega ne vidi kot pozitivno, saj pogosto sodeluje z mednarodnimi institucijami, ki so ključne za reševanje problemov, kot so podnebne spremembe, migracije in pandemije. Tako je Harrisova razumljena kot bolj primerna kandidatka za vzpostavljanje močnih transatlantskih odnosov.
Evropa kot globalni opazovalec ameriške politike
Vloga Evrope v svetovni politiki je v zadnjih letih vse pomembnejša. Zaradi gospodarske moči in diplomatskega vpliva so evropske države pogosto tiste, ki delujejo kot protiutež ameriškim potezam, še posebej, kadar ZDA delujejo izolacionistično. Harrisova, ki podpira multilateralizem in tesnejše sodelovanje z ZN, EU in drugimi organizacijami, v Evropi vzbuja upanje na tesnejše sodelovanje.
Evropa si očitno želi stabilnega zavezništva z ZDA, ki temelji na skupnih vrednotah, kot so človekove pravice, demokracija in skrb za okolje. Trumpov izolacionizem in protekcionizem sta povzročila nelagodje, saj sta destabilizirala mnoge dolgoletne mednarodne dogovore. Tako Harrisova pooseblja vrednote, ki so evropskemu kontinentu bližje in bi lažje zagotovila tesnejšo transatlantsko povezavo, ki jo mnogi v Evropi želijo.
Slovenija in Balkanski pogled na ameriško politiko
Slovenci so v raziskavi pokazali rahlo naklonjenost Harrisovi, vendar z le 49 % podpore, kar nakazuje na polarizacijo tudi v Sloveniji. Večjo podporo bi Slovenci namenili Trumpu (51 %). Mnogi Slovenci cenijo Trumpovo retoriko o močni državi in ekonomskem nacionalizmu, a hkrati ne odobravajo njegovih agresivnih izjav glede evropskih zaveznikov. Po drugi strani je Harrisova pri delu slovenske javnosti razumljena kot predstavnica ameriškega “establishmenta”, ki morda ne bo bistveno spremenila razmer. To bi lahko bilo posledica zgodovinske skepticizma Slovencev do velikih sil in zunanjih vplivov.
Na Balkanu pa je podpora Trumpu očitnejša. Tamkajšnje države so bile pogosto politično in gospodarsko odvisne od zunanjih sil, Trumpov bolj nacionalističen pristop pa bi lahko bil dojet kot razbremenitev. Trumpova politika »America First« se namreč ujema z ideali nacionalne suverenosti, kar je mnogim v teh državah privlačno.
Evropa večinsko stavi na Kamalo Harris, saj njeni programi in vrednote odražajo tisto, kar Evropejci pričakujejo od zavezništva z ZDA. Harrisova simbolizira odprto družbo, varovanje okolja in pravice manjšin – vrednote, ki so večini Evropejcev blizu. Trumpov protekcionizem, nasprotovanje mednarodnim institucijam in izolacionizem pa so vse tiste lastnosti, zaradi katerih je manj priljubljen.
Ameriške volitve bodo imele neizogiben vpliv tudi na Evropo, saj bo prihodnji ameriški predsednik odločal o nadaljnji smeri odnosov med ZDA in Evropo. Zdi se, da je Evropa tokrat že izbrala svojo stran, čeprav le kot opazovalec.
Napisal: N. Z.
Vir: www, X
Onemogočili glasovanje za Donalda Trumpa?! Video pove več kot tisoč besed
NEW YORK – Na družbenih omrežjih in različnih spletnih platformah so se pred kratkim razširili videoposnetki, ki prikazujejo nenavadne težave volivcev pri glasovanju za ameriške predsedniške volitve. V enem izmed teh posnetkov je volivec v Kentuckyju poskušal oddati glas za Donalda Trumpa, vendar naprava njegove izbire ni zaznala – namesto tega se je samodejno izbrala možnost Kamale Harris. Ta incident je sprožil plaz dvomov in teorij zarote, ali so letošnje volitve v ZDA morda podlegle manipulacijam.
Elektronske glasovalne naprave: Tehnična podpora ali ovira demokracije?
Elektronske glasovalne naprave so bile uvedene z namenom, da bi glasovanje postalo hitrejše in zanesljivejše. Vendar pa se zdi, da te naprave v praksi povzročajo več težav, kot prinašajo koristi. Tehnične napake, kot je vidna na omenjenem posnetku, povzročajo dvome o zanesljivosti in nepristranskosti sistema. ”Če volivec ne more svobodno izbrati svojega kandidata, je to resen udarec za demokracijo,” pravi dr. Emily Turner, profesorica političnih ved na Univerzi v Michiganu (poroča The New York Times). Vendar pa se vprašamo: je res toliko napak ali pa so te napake le naključje?
Preiskava volilnih komisij: Tehnološka napaka ali politična igra?
Po objavi spornih videoposnetkov so različne volilne komisije po ZDA začele preiskave, da bi ugotovile, ali gre za resnične tehnične težave ali morda celo za sabotažo. Ena izmed komisij je izjavila, da “vsako poročilo o nepravilnostih jemljemo resno in bomo izvedli temeljito preiskavo” (poroča The Washington Post). Vendar se postavlja vprašanje, kako resno lahko jemljemo te preiskave, če jih izvajajo iste institucije, ki zagotavljajo pravilno delovanje naprav? Ali lahko sami sebi sodijo?
Odzivi kandidatov: Nekateri zaupajo, drugi dvomijo
Donald Trump je že na svojem družbenem omrežju Truth Social izrazil zaskrbljenost nad situacijo in pozval svoje podpornike, naj bodo pozorni ter takoj poročajo o morebitnih nepravilnostih. V enem izmed svojih zapisov je dejal: “Tole se mora končati. Ne moremo dovoliti, da nam pokvarijo volitve!” (poroča Truth Social). Nasprotno pa je Kamala Harris v intervjuju za CNN izrazila zaupanje v volilni sistem: “Verjamem v naš volilni sistem in v to, da bodo vse nepravilnosti ustrezno obravnavane.” Tukaj se pokažejo različne perspektive kandidatov – eden vidi nevarnost, drugi optimistično zaupa v sistem. Ali ni ta razlika v reakcijah sama po sebi zgovorna?
Čeprav se večina teh domnevnih težav pojavlja le pri določenih kandidatih, strokovnjaki opozarjajo, da so vprašanja o zanesljivosti volilnega procesa škodljiva za demokracijo. Zaupanje javnosti je namreč eden ključnih elementov, ki zagotavlja stabilnost volilnega sistema. Po besedah dr. Turnerjeve iz Univerze v Michiganu je pomembno, da se “vsak sum nepravilnosti temeljito preišče, da se ohrani integriteta volitev” (poroča The New York Times). Toda ali to zaupanje sploh še obstaja?
Slovenija in odmev ameriških volitev
Čeprav gre za težave, povezane z ameriškimi volitvami, se odmev tega dogajanja čuti tudi v Sloveniji. Kaj če bi se kaj podobnega zgodilo pri nas? Slovenski strokovnjaki za volilne procese opozarjajo na pomen transparentnosti in pravilnega delovanja volilnih naprav. Ob tem poudarjajo, da je tudi v Sloveniji treba stalno preverjati zanesljivost tehnologije, ki jo uporabljamo pri volitvah, da bi se izognili podobnim situacijam. Je torej pravi trenutek, da se še Slovenija začne resno ukvarjati s temi vprašanji?
Demokracija na preizkušnji
Čeprav ni dokazov, da bi bile nepravilnosti sistematične ali namerne, so posnetki, ki krožijo po spletu, dovolj za dvig alarma. Ali lahko tehnologiji sploh še zaupamo? Volilne komisije in druge pristojne institucije morajo poskrbeti za transparentno in nepristransko preiskavo vseh nepravilnosti, sicer se bo nezaupanje v volilni sistem samo še poglabljalo. Dokler bodo posamezni primeri dvigovali prah, bo obstajala možnost, da se demokracija znajde v nevarnosti.
Izvorni viri: X, Truth Social, CNN, The New York Times, The Washington Post
Napisal: N. Z.
Vprašali smo Chat GPT: kaj je boljše za Slovenijo: zmaga Trumpa ali Harrisove? Tu je odgovor
Po zadnjih podatkih je razlika med kandidatoma minimalna. Po podatkih portala FiveThirtyEight ima Trump 50-odstotno možnost za zmago, Harris pa 49-odstotno, kar kaže na izjemno tesno tekmo.
WASHINGTON – Ameriške predsedniške volitve leta 2024 so tik pred vrati, z volilnim torkom, 5. novembra, ko bodo volivci odločali med demokratsko kandidatko Kamalo Harris in republikanskim kandidatom Donaldom Trumpom. Tekma je izjemno tesna, kar potrjujejo številne ankete in analize.
Ankete in napovedi analitikov
Po zadnjih podatkih je razlika med kandidatoma minimalna. Po podatkih portala FiveThirtyEight ima Trump 50-odstotno možnost za zmago, Harris pa 49-odstotno, kar kaže na izjemno tesno tekmo.
Podobno poroča tudi BBC, ki navaja, da sta kandidata v ključnih nihajočih državah znotraj nekaj odstotnih točk drug od drugega.
Stanje v ključnih nihajočih državah
Rezultati v t. i. swing states bodo verjetno odločilni. Po podatkih portala 270toWin Trump vodi v Arizoni, Georgii, Severni Karolini in Wisconsinu, medtem ko Harris vodi v Pensilvaniji. V Michiganu in Nevadi sta kandidata izenačena.
Kaj čaka Trumpa in Harrisovo do volilnega torka?
Oba kandidata bosta v zadnjih dneh pred volitvami osredotočena na kampanje v ključnih nihajočih državah. Trump je že obiskal Wisconsin, kjer je imel zborovanje v Green Bayu. Harrisova je medtem obiskala Wisconsin, Severno Karolino in Pensilvanijo, kjer se je srečala z volivci in poudarjala pomen udeležbe na volitvah.
Dejavniki, ki lahko odločijo volitve v zadnjih dneh
V zadnjih dneh kampanje lahko volitve odločijo naslednji dejavniki:
Udeležba volivcev: Visoka udeležba lahko koristi demokratskim kandidatom, medtem ko nižja udeležba običajno koristi republikancem.
Neodločeni volivci: Čeprav je teh malo, lahko v tesni tekmi odločijo izid.
Zadnji dogodki in škandali: Morebitni škandali ali pomembni dogodki lahko v zadnjem trenutku preusmerijo podporo.
Soočenja in medijska pokritost: Pozitivna ali negativna medijska pokritost lahko vpliva na percepcijo kandidatov.
Ključne točke o Donaldu Trumpu
Gospodarska politika: Trump obljublja znižanje davkov in deregulacijo za spodbujanje gospodarske rasti.
Zunanja politika: Zagovarja politiko “America First” in zmanjšanje ameriške vpletenosti v mednarodne konflikte.
Imigracija: Poudarja strožji nadzor meja in omejevanje nezakonitih priseljencev.
Zdravstvo: Nasprotuje univerzalnemu zdravstvenemu varstvu in podpira tržno usmerjene rešitve.
Okolje: Skeptičen do podnebnih sprememb, podpira fosilna goriva in zmanjšanje okoljskih predpisov.
Pravosodje: Imenoval je več konservativnih sodnikov na zvezna sodišča, vključno z vrhovnim sodiščem.
Obramba: Povečal je proračun za obrambo in poudaril modernizacijo vojske.
Trgovina: Uvedel je carine na kitajske izdelke in ponovno pogajal trgovinske sporazume.
Izobraževanje: Podpira šolske bone in večjo izbiro za starše.
Socialna vprašanja: Nasprotuje pravici do splava in podpira pravico do nošenja orožja.
Ključne točke o Kamali Harris
Gospodarska politika: Zagovarja zvišanje minimalne plače in progresivno obdavčitev bogatih.
Zunanja politika: Poudarja pomen zavezništev in multilateralizma.
Imigracija: Podpira reformo imigracijskega sistema in zaščito sanjačev (DACA).
Zdravstvo: Zavzema se za širitev dostopa do zdravstvenega varstva in znižanje stroškov zdravil.
Okolje: Podpira prehod na obnovljive vire energije in ukrepe proti podnebnim spremembam.
Pravosodje: Zagovarja reformo kazenskega pravosodja in odpravo sistemskega rasizma.
Obramba: Poudarja diplomacijo in zmanjšanje ameriške vpletenosti v tuje konflikte.
Trgovina: Podpira pravične trgovinske sporazume, ki ščitijo delavce in okolje.
Izobraževanje: Zavzema se za dostopno visokošolsko izobraževanje in zmanjšanje dolga študentov.
Socialna vprašanja: Podpira pravico do splava, LGBTQ+ pravice in nadzor nad orožjem.
Kaj pravijo politični analitiki?
Ameriške predsedniške volitve leta 2024 so pritegnile pozornost številnih vplivnih političnih analitikov, ki so podali svoje ocene o poteku kampanje in napakah obeh kandidatov.
Mnenja vplivnih ameriških analitikov
Nate Silver (FiveThirtyEight): Silver poudarja, da so volitve izjemno tesne, pri čemer ankete kažejo minimalne razlike med Kamalo Harris in Donaldom Trumpom. Opozarja na možnost napak v anketah in poudarja pomen nihajočih držav pri končnem izidu.
Harry Enten (CNN): Enten izpostavlja, da je letošnja volilna tekma ena najbolj nepredvidljivih v zadnjih desetletjih. Opozarja na visoko stopnjo neodločenih volivcev, kar dodatno otežuje napovedovanje izida.
Amy Walter (The Cook Political Report): Walterjeva poudarja, da sta oba kandidata soočena z izzivi pri mobilizaciji svojih volilnih baz. Opozarja na pomembnost udeležbe mladih volivcev in manjšin, ki bi lahko odločilno vplivali na izid volitev.
David Wasserman (The Cook Political Report): Wasserman izpostavlja, da so ključne nihajoče države, kot so Pensilvanija, Michigan in Wisconsin, še vedno preveč tesne za zanesljive napovedi. Poudarja, da lahko že majhna sprememba v podpori prinese zmago enemu ali drugemu kandidatu.
Larry Sabato (Sabato’s Crystal Ball): Sabato meni, da je kampanja Kamale Harris uspela mobilizirati progresivne volivce, vendar opozarja na njeno pomanjkanje podpore med neodvisnimi volivci. Pri Trumpu izpostavlja njegovo sposobnost ohranjanja zvestobe svoje baze kljub kontroverzam.
Charlie Cook (The Cook Political Report): Cook poudarja, da so gospodarska vprašanja v ospredju letošnjih volitev. Opozarja, da lahko percepcija volivcev o stanju gospodarstva odločilno vpliva na njihovo izbiro kandidata.
John King (CNN): King izpostavlja pomen predčasnega glasovanja in opozarja, da lahko visoka udeležba v tej fazi nakazuje na močno mobilizacijo volivcev, kar bi lahko koristilo Harrisovi.
Maggie Haberman (The New York Times): Habermanova poudarja, da je Trumpova kampanja v zadnjih tednih postala bolj disciplinirana, vendar opozarja na tveganje, da bi lahko pretekle kontroverze ponovno prišle v ospredje.
Ezra Klein (The New York Times): Klein meni, da Harrisova uspešno nagovarja mlade volivce z osredotočanjem na podnebne spremembe in socialno pravičnost, vendar opozarja na njeno pomanjkanje izkušenj v zunanji politiki.
George Will (The Washington Post): Will izpostavlja, da sta oba kandidata polarizirajoči osebnosti, kar otežuje pridobivanje podpore med neodvisnimi volivci. Opozarja na nevarnost, da bi lahko volitve privedle do nadaljnje polarizacije ameriške družbe
Oba kandidata sta v kampanji naredila tudi nekaj napak.
Napake v kampanji Donalda Trumpa
Nedisciplina v sporočanju: Trumpova kampanja je bila pogosto zaznamovana z nedoslednimi sporočili, kar je otežilo jasno predstavitev njegovih stališč.
Ostrina retorike: Njegova agresivna retorika je odtujila nekatere zmerne in neodvisne volivce.
Pomanjkanje osredotočenosti na ključna vprašanja: Namesto da bi se osredotočil na gospodarska vprašanja, je pogosto poudarjal osebne napade na nasprotnike.
Neuspeh pri nagovarjanju manjšin: Ni uspel pridobiti podpore med etničnimi manjšinami, kar je ključnega pomena v nekaterih nihajočih državah.
Podcenjevanje pandemije: Njegov odziv na pandemijo COVID-19 je bil deležen kritik, kar je zmanjšalo zaupanje volivcev.
Pomanjkanje jasnega načrta za prihodnost: Kampanja ni predstavila konkretnih načrtov za drugi mandat.
Konflikti znotraj kampanje: Notranji spori in menjave osebja so ustvarili vtis kaosa.
Neupoštevanje znanstvenih priporočil: Njegovo zanikanje podnebnih sprememb je odtujilo okoljsko ozaveščene volivce.
Neuspeh pri pridobivanju ženskih volivcev: Njegova retorika in politika sta odtujili številne ženske volivke.
Pomanjkanje empatije: Njegov odziv na družbene nemire je bil pogosto zaznan kot pomanjkanje sočutja.
Napake v kampanji Kamile Harris
Pomanjkanje jasnega sporočila: Analitiki so opozorili, da Harrisova ni uspela oblikovati prepričljive in dosledne politične vizije, kar je otežilo njeno povezovanje z volivci.
Prekomerna uporaba vnaprej pripravljenih odgovorov: Njeni nastopi so bili pogosto zaznani kot preveč skriptirani, kar je zmanjšalo občutek avtentičnosti in spontanosti.
Neuspeh pri nagovarjanju moških volivcev: Harrisova je priznala, da njena kampanja ni dovolj učinkovito nagovorila moških volivcev, kar je lahko prispevalo k pomanjkanju podpore v tej demografski skupini.
Pomanjkanje izkušenj v zunanji politiki: Kritiki so izpostavili njeno pomanjkanje izkušenj na področju zunanje politike, kar je lahko zmanjšalo zaupanje volivcev v njeno sposobnost vodenja države na mednarodnem prizorišču.
Neuspeh pri pridobivanju podpore med neodvisnimi volivci: Njena kampanja ni uspela učinkovito nagovoriti neodvisnih volivcev, kar je ključno za zmago v tesnih volilnih tekmah.
Pomanjkanje osredotočenosti na ključna vprašanja: Namesto da bi se osredotočila na gospodarska vprašanja, ki so bila v ospredju zanimanja volivcev, je pogosto poudarjala druge teme.
Neuspeh pri mobilizaciji mladih volivcev: Kljub prizadevanjem njena kampanja ni uspela v celoti mobilizirati mladih volivcev, ki so pomembna volilna baza za demokrate.
Pomanjkanje karizme v javnih nastopih: Nekateri analitiki so opozorili, da njeni javni nastopi niso bili dovolj karizmatični, kar je zmanjšalo njeno privlačnost za širšo javnost.
Nejasna stališča glede nekaterih politik: Harrisova je bila kritizirana zaradi nejasnih ali spreminjajočih se stališč glede določenih politik, kar je ustvarilo vtis nedoslednosti.
Pomanjkanje odzivnosti na kritike: Njena kampanja ni vedno učinkovito odgovarjala na kritike, kar je omogočilo nasprotnikom, da oblikujejo negativno pripoved o njej.
Kako sploh potekajo ameriške volitve?
Predsedniške volitve v ZDA so zapleten proces, ki vključuje več faz, posebne zakone in specifičen volilni sistem, imenovan elektorski kolegij. Tukaj je opis glavnih korakov:
1. Predvolilne kampanje in primarne volitve
Predsedniške volitve se začnejo znotraj obeh glavnih političnih strank – demokratske in republikanske. Kandidate izbirajo skozi serijo primarnih volitev in strankarskih zborovanj (caucus), kjer člani strank glasujejo za svojega favorita.
Rezultati teh glasovanj določijo, kateri kandidati bodo zastopali svoje stranke na splošnih volitvah.
Na strankarskih konvencijah, ki običajno potekajo poleti v volilnem letu, stranke uradno nominirajo svoje kandidate za predsednika in podpredsednika.
2. Splošne volitve (Popular Vote)
Splošne volitve za predsednika ZDA potekajo vsake štiri leta na prvi torek po prvem ponedeljku v novembru. Ljudje v vseh 50 državah in okrožju Kolumbija glasujejo za enega izmed kandidatov.
Pri splošnem glasovanju volivci tehnično glasujejo ne neposredno za predsednika, ampak za elektorsko telo – predstavnike, ki bodo pozneje glasovali za predsednika.
3. Elektorski kolegij (Electoral College)
Elektorski kolegij je poseben sistem, ki ga ZDA uporabljajo za določitev zmagovalca predsedniških volitev. Vsaka zvezna država ima določeno število elektorjev, ki je enak seštevku njenih predstavnikov v kongresu (senatorjev in predstavnikov v predstavniškem domu).
Skupno ima elektorski kolegij 538 elektorjev, kar pomeni, da mora kandidat za zmago pridobiti vsaj 270 elektorskih glasov.
Večina držav (razen Nebraske in Maina) sledi sistemu “zmagovalec pobere vse,” kjer kandidat, ki osvoji največ glasov v državi, prejme vse elektorske glasove te države.
4. Glasovanje elektorjev
Po splošnih volitvah se v decembru zberejo elektorji vsake zvezne države in glasujejo za predsednika in podpredsednika.
Čeprav je redko, lahko pride do t. i. neodvisnih elektorjev, ki glasujejo drugače od volilnih rezultatov svoje države, vendar ima večina držav zakone, ki to preprečujejo ali kaznujejo.
5. Potrditev glasov kongresa
Glasovi elektorskega kolegija so nato poslani v kongres, kjer se januarja na skupnem zasedanju senata in predstavniškega doma uradno preštejejo.
Če noben kandidat ne doseže 270 glasov, izbere predsednika predstavniški dom, podpredsednika pa senat.
6. Inavguracija
Zmagovalec volitev postane uradno predsednik na inavguraciji, ki poteka 20. januarja naslednje leto po volitvah. Na ta dan predsednik priseže in začne svoj štiriletni mandat.
Zakaj je elektorski kolegij sporen?
Sistem elektorskega kolegija je predmet številnih debat, saj omogoča, da kandidat lahko zmaga, čeprav prejme manj glasov na nacionalni ravni, kot se je zgodilo na primer leta 2016. Volitve v ZDA tako niso neposredno odločene z glasovi prebivalstva, ampak z delitvijo elektorjev po državah, kar povečuje vpliv manjših ali nihajočih držav (swing states).
Kaj je boljše za Slovenijo?
Izid ameriških predsedniških volitev med Donaldom Trumpom in Kamalo Harris bo nedvomno vplival na Slovenijo, predvsem prek odnosov med ZDA in Evropsko unijo ter globalnih politik, ki posredno vplivajo na našo državo, pa nam je na naše vprašanje, čigava zmaga bi bila boljša za Slovenijo, odgovorila umetna inteligenca CHAT GPT, ki je dodal še tole:
Donald Trump:
Zunanja politika: Trumpova politika “America First” poudarja ameriške interese, kar lahko vodi v zmanjšano sodelovanje z zavezniki in večjo nepredvidljivost v mednarodnih odnosih. To bi lahko oslabilo transatlantske vezi, kar bi negativno vplivalo na Slovenijo kot članico EU.
Trgovinska politika: Trump je znan po protekcionističnih ukrepih, vključno z uvedbo carin na evropske izdelke. To bi lahko škodovalo slovenskim izvoznikom in gospodarstvu.
Podnebna politika: Trumpov skepticizem glede podnebnih sprememb in umik iz Pariškega sporazuma lahko zavirata globalna prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam, kar je v nasprotju z interesi Slovenije, ki podpira trajnostni razvoj.
Kamala Harris:
Zunanja politika: Harrisova zagovarja okrepitev zavezništev in multilateralizma, kar bi lahko okrepilo transatlantske odnose in sodelovanje med ZDA in EU, kar je v interesu Slovenije.
Trgovinska politika: Harrisova podpira pravične trgovinske sporazume, kar bi lahko zmanjšalo trgovinske napetosti med ZDA in EU ter koristilo slovenskemu gospodarstvu.
Podnebna politika: Harrisova se zavzema za boj proti podnebnim spremembam in podporo obnovljivim virom energije, kar je skladno s cilji Slovenije na tem področju.
Zaključek:
Glede na zgoraj navedeno bi bila za Slovenijo verjetno ugodnejša zmaga Kamale Harris, saj njene politike bolj podpirajo multilateralizem, okrepitev zavezništev, pravično trgovino in boj proti podnebnim spremembam, kar je v skladu z interesi Slovenije. Vendar je pomembno poudariti, da so mednarodni odnosi kompleksni in odvisni od številnih dejavnikov, zato je končni vpliv odvisen od konkretnih politik, ki jih bo izvoljeni predsednik izvajal.
Da pa so v Sevnici spet pripravljeni, da bo Melania Trump prva dama, pa verjetno ni treba posebej poudarjati.
Pripravil: Nadlani.si Foto: www
Trump delal v McDonald’su, mimoidoča pa: “Gospod predsednik, prosim, ne dovolite, da bi ZDA postale Brazilija!” (VIDEO)
ZDA – Donald Trump je 20. oktobra 2024 za kratek čas prevzel vlogo delavca na McDonald’s drive-thru okencu v Iowi, kjer je ustregel nekaj strankam kot del svoje kampanje za predsedniške volitve 2024. Posnetek je hitro zaokrožil po družbenih omrežjih in postal viralen, ko ga je ženska v avtu nagovorila z besedami: »Gospod predsednik, prosim, ne dovolite, da bi ZDA postale Brazilija!«
Strahovi pred brazilsko usodo
Komentar ženske se nanaša na izzive, s katerimi se Brazilija sooča pod vodstvom predsednika Luiza Inácia Lule da Silve, kot so visoka stopnja kriminala, politična nestabilnost in socialna neenakost. Po mnenju mnogih Brazilcev se država spopada s težavami, ki jih je povzročilo dolgo obdobje gospodarske stagnacije in korupcije, kar je privedlo do globokih socialnih težav. Izjava kaže na strah pred prenosom takšnih težav v ZDA, kjer so predvolilna obljube pogosto predmet razprav o izboljšanju ali slabšanju življenjskega standarda.
Trump, ki si prizadeva za ponovno izvolitev, je dogodek izkoristil kot priložnost, da se predstavi kot blizu ljudem in delavcem. Medtem ko je posluževal stranke, je po besedah nekaterih analitikov želel pokazati svojo pripravljenost razumeti težave običajnih ljudi, čeprav mnogi kritiki poudarjajo, da je bila to le še ena politična poteza. Po drugi strani je bil dogodek tudi priložnost za odmev na povezave med ZDA in Brazilijo, saj so nekateri komentirali, da bi lahko Trumpov populizem še poglobil politične delitve v Ameriki, podobno kot so se zgodile v Braziliji po nedavnih volitvah.
Brazilija in ZDA – povezave in razlike
Medtem ko so Brazilija in ZDA največji demokraciji na zahodni polobli, sta v preteklosti doživeli obdobja politične nestabilnosti. Leta 2021 je v ZDA prišlo do napada na Kapitol, ki je vzbudil skrbi glede demokratičnih vrednot. Podobno so tudi v Braziliji januarja 2023 skrajni desničarji vdrli v nacionalni kongres, predsedniško palačo in vrhovno sodišče. To je predsednik Lula izpostavil v pogovorih z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, ko je pozval k večjemu sodelovanju v boju proti političnemu nasilju in ohranjanju demokracije v obeh državah .
Politični kontekst
Posnetek iz McDonald’sa predstavlja komentar na aktualne politične razmere, saj je ženska v avtu izrazila strah, da bi se ZDA lahko razvile v smeri družbenih težav, ki pestijo Brazilijo. To opozorilo je še posebej pomembno v času, ko se Trump trudi pridobiti volivce z obljubami o zmanjšanju kriminala, ekonomskem napredku in obrambi konservativnih vrednot. Kritiki pa opozarjajo, da so take obljube pogosto populistične narave in brez konkretnih rešitev.
Dogodek služi kot opomnik na pomen mednarodne politike in njene posledice na domačem terenu. Čeprav se zdi, da trenutni politični dogodki v Braziliji neposredno ne vplivajo na Slovenijo, lahko širša razprava o politični polarizaciji in zaščiti demokratičnih vrednot vzbudi zanimanje tudi v drugih delih sveta. Trumpov nastop v McDonald’su je še ena izmed njegovih mnogih simbolnih potez, s katerimi želi pridobiti podporo med običajnimi ljudmi pred volitvami leta 2024.
Napisal: N. Z.
Vir: X
Se je Trump ustrašil? Zavrnil je še en dvoboj s Harris
Donald Trump, bivši predsednik ZDA in kandidat republikancev, je ponovno zavrnil možnost soočenja z demokratsko kandidatko Kamalo Harris. Po drugi debati, ki je očitno močno premešala politično igro, je Harrisova dobila prednost v javnomnenjskih anketah. Po zadnji anketi Reuters/Ipsos je Harrisova prišla do 47 %, Trump pa le do 32 %. Mnogi analitiki menijo, da je Harris zmagala v soočenju, kar potrjuje tudi podatek, da je 53 % vprašanih menilo, da je bila boljša od Trumpa, medtem ko jih je le 24 % podprlo Trumpa.
Trumpova odločitev in njene posledice
Trump je zavrnitev tretjega soočenja naznanil prek svoje platforme Truth Social, kjer je dejal: “Kamala bi se morala osredotočiti na svoje delo iz zadnjih štirih let. Ne bo tretje debate.” To je sprožilo številna ugibanja, ali se Trump morda boji soočenja s Harrisovo, še posebej po njenem prepričljivem nastopu na prejšnjem soočenju.
Medtem ko Trumpov kampanjski svetovalec Bryan Lanza trdi, da se ne gre za strah, ampak za boljšo taktično izbiro glede na čas pred volitvami, mnogi komentatorji verjamejo, da je zavrnitev soočenja znak Trumpove negotovosti. Po njegovem neuspehu na prejšnji debati je Harrisova v javnosti pokazala večjo pripravljenost in zmožnost soočiti se z izzivi, kar je Trumpu odvzelo nekaj podpore tudi med republikanci.
Zakaj je Trump zavrnil nadaljnjo debato?
Medtem ko nekateri njegovi svetovalci verjamejo, da dodatno soočenje ne bi prineslo koristi njegovi kampanji, drugi opozarjajo, da bi se lahko Trumpova odločitev negativno odrazila na volilnih rezultatih. Čeprav je njegova kampanja navedla, da so zanj trenutno prioritete zasedbe v državah, kjer ima večje možnosti za uspeh, pa analitiki, kot je Alyssa Farah Griffin, nekdanja Trumpova tiskovna predstavnica, menijo, da bi se lahko Trump premislil in na koncu pristal na novo debato, če se bodo ankete začele slabšati v njegov prid.
Kako naprej za Trumpa in Harrisovo?
Politična arena postaja vse bolj napeta. Trumpu se pred volitvami novembra čas izteka, sooča pa se tudi s pritiski iz lastnih vrst, saj mnogi republikanci niso zadovoljni z njegovimi zadnjimi nastopi. Njegova odločitev, da se ne sooči s Harrisovo, bi lahko ogrozila njegovo verodostojnost, saj se zdi, da Harris vse bolj pridobiva podporo, tudi zaradi uspeha v zadnjih soočenjih. Po drugi strani pa Harrisova izkorišča svojo prednost in še naprej vztraja, da bi moral volilcem omogočiti še eno soočenje.
Ne glede na to, ali se bo Trump v zadnjih tednih kampanje odločil za spremembo taktike ali ne, bo ključno vprašanje, ali se lahko ponovno dvigne po tem, ko je Harrisova postala očitna zmagovalka zadnjih soočenj.
Napisal: N. Z.
Vir: IG
Podpora političnim strankam v Sloveniji: SDS ohranja prednost, Gibanje Svoboda se sooča z izzivi
Če bi bile volitve v Sloveniji to nedeljo, bi Slovenska demokratska stranka (SDS) prejela največ glasov, in sicer 23,6 %, kažejo rezultati zadnje javnomnenjske raziskave Mediane. Ta rezultat kaže na stabilno podporo, ki jo stranka Janeza Janše ohranja že dlje časa. SDS se je s svojo konzervativno politiko utrdila kot vodilna politična sila v Sloveniji, kar ji daje pomembno prednost pred konkurenco.
Gibanje Svoboda na drugem mestu
Na drugem mestu se nahaja Gibanje Svoboda z 17,7 % podpore. Ta stranka, ki se je na političnem prizorišču pojavila relativno nedavno, je na lanskih volitvah dosegla izjemen uspeh, a se zdaj sooča z izzivom ohranjanja podpore volivcev. Kljub temu, da je podpora Gibanja Svoboda nekoliko upadla, stranka še vedno ostaja ena ključnih sil v slovenski politiki.
Stanje drugih političnih strank
Ostale politične stranke, kot so Socialni demokrati (SD), Levica in Nova Slovenija (NSi), zaostajajo za vodilnima strankama. SD, ki je dolgo veljala za glavno opozicijsko stranko, trenutno ni v najboljšem položaju, saj ji raziskava pripisuje nižjo podporo. Levica in NSi, ki imata pomembno vlogo v slovenskem političnem prostoru, ostajata v ozadju, vendar pa njuni rezultati kažejo na stabilno jedro volivcev, ki jim ostaja zvesto.
Možni vplivi na prihodnje volitve
Podatki raziskave kažejo, da bi SDS na prihodnjih volitvah imela močno prednost, a politična dinamika se lahko hitro spremeni. Gibanje Svoboda bo moralo okrepiti svojo kampanjo, če želi povečati svojo podporo in izzvati SDS. Medtem se bodo manjše stranke morale osredotočiti na konsolidacijo svojega volilnega telesa in iskanje novih volivcev, če želijo igrati pomembno vlogo v prihodnjih volitvah.
Politična slika v Sloveniji kaže na stabilno vodstvo SDS, medtem ko se Gibanje Svoboda sooča z izzivi ohranjanja podpore. Prihodnji meseci bodo ključni za vse politične akterje, saj bodo morali prilagoditi svoje strategije in nagovoriti volivce, da ohranijo ali povečajo svojo podporo. Volitve bodo pokazale, ali se bo trenutna razporeditev moči ohranila ali pa bodo spremembe v političnem ozračju prinesle drugačne rezultate.
EK; Facebook
Kamala Harris proti Donaldu Trumpu: šokanten preobrat! Kdo vodi?
V zadnjih dneh so prišle na dan presenetljive novice o predsedniški kampanji v ZDA. Potem ko je predsednik Joe Biden objavil, da se ne bo potegoval za drugi mandat, se je v predsedniško tekmo vključila podpredsednica Kamala Harris. Nasproti nje stoji republikanski kandidat Donald Trump, ki se že pripravlja na intenzivno volilno sezono.
Kamala Harris prevzema vodstvo
Glede na najnovejše raziskave javnega mnenja, Kamala Harris trenutno vodi pred Donaldom Trumpom z 44 % proti 42 % podpore registriranih volivcev. Anketa Reuters/Ipsos je bila izvedena po nacionalni konvenciji republikanov, kjer je Trump uradno sprejel nominacijo svoje stranke, in po Bidenovi objavi, da zapušča predsedniško tekmo in podpira Harrisovo kandidaturo.
V prejšnjih anketah sta bila Harrisova in Trump izenačena, vendar se zdi, da je Harrisova sedaj nekoliko pridobila prednost. Harrisova kampanja je sporočila, da so od nedelje, ko se je Biden umaknil iz tekme in podprl njeno kandidaturo, zbrali že 100 milijonov dolarjev, kar je preseglo preostanek Bidenovih sredstev v le nekaj dneh.
Pravna bitka za finančna sredstva
Trumpova kampanja je v torek vložila pritožbo pri Zvezni volilni komisiji, v kateri trdijo, da Kamala Harris ni zakonito pridobila sredstev iz Bidenove kampanje za ponoven izbor. Harrisova kampanja je prevzela nadzor nad Bidenovimi računi in si zagotovila podporo večine delegatov, ki bodo na strankarski konvenciji naslednji mesec odločali o predsedniški kandidaturi.
Trumpova kampanja trdi, da je Harrisova storila “drzno krajo denarja”, kar je v podnesku za Reuters navedel David Warrington, glavni svetovalec Trumpove kampanje. Kljub temu pa Saurav Ghosh, odvetnik v nestrankarski nadzorni skupini Campaign Legal Center, meni, da je Harrisova varna, saj je že bila del Bidenove kampanje kot podpredsednica.
Prva predizborna skrivnost Kamale Harris
Kamala Harris je v torek obiskala Wisconsinsko zvezno državo v okviru prve predizborne aktivnosti kot kandidatka demokratov. Na skupni tiskovni konferenci so jo podprli tudi voditelji stranke v Senatu in Zastopniškem domu, Chuck Schumer in Hakeem Jeffries. Večina delegatov Demokratske stranke se je že zavezala, da bodo glasovali za Harrisovo na strankarskem glasovanju, ki bo potekalo v začetku avgusta.
Neizprosna kampanja in podpora volivcev
Največji razlog za Bidnovo umik iz tekme in Harrisovo prevzemanje kandidature je bila skrb strankarskih kolegov glede njegove sposobnosti za zmago proti Trumpu ali za uspešno opravljanje novega štiriletnega mandata. Biden je na soočenju s Trumpom pogosto jecljal in ni uspel agresivno odgovoriti na Trumpove napade, kar je privedlo do zmanjšanja podpore.
Harrisova je hitro pridobila podporo svoje stranke, kar kaže tudi anketa Associated Pressa, v kateri je Harrisova prejela podporo več kot 2500 delegatov, kar je precej več od 1976 potrebnih za nominacijo. Vse kaže, da Harrisova uživa visoko podporo, kar bi lahko prineslo novo dinamiko v volilno kampanjo.
Politična strategija in prihodnost volitev
Harrisova kampanja se osredotoča na krepitev podpore med volivci in povečanje števila prostovoljcev. Charles Kretchmer Lutvak, tiskovni predstavnik kampanje Kamale Harris, je dejal: “Republikanci so morda ljubosumni, ker so demokrati odločni, da premagajo Donalda Trumpa in njegove MAGA zaveznike, vendar neutemeljene pravne trditve, kot so te, samo odvračajo pozornost, medtem ko mi povečujemo število prostovoljcev, se pogovarjamo z volivci in zmagujemo na teh volitvah.”
Kamala Harris je že prej pokazala svojo sposobnost za voditeljsko vlogo in ima zdaj priložnost, da postane prva ženska predsednica ZDA. Njena kampanja poudarja pomembnost enakosti, pravic in družbene pravičnosti, kar bi lahko pritegnilo široko podporo volivcev.
Volitve leta 2024 bodo nedvomno zgodovinske. Kamala Harris je pokazala, da je sposobna premagati izzive in se soočiti z najtežjimi vprašanji. Njena kandidatura predstavlja nov korak k večji enakosti in pravicam za vse državljane ZDA.
O tem smo že pisali na Nadlani.si, ko smo poročali o tem, da bo Kamala Harris kandidirala za predsednico. Volilna tekma med Kamalo Harris in Donaldom Trumpom bo zagotovo pritegnila veliko pozornosti, saj se bosta soočila dva močna kandidata z različnimi vizijami za prihodnost ZDA. Preberite več o tej temi:
Kamala Harris, prva ženska, prva temnopolta in prva azijsko-ameriška podpredsednica Združenih držav Amerike, je postala simbol upanja, navdiha in prebojnosti. S svojo izjemno politično kariero, ki je prepletena z dosežki in preboji, je navdih mnogim po vsem svetu. Zato je Kamala Harris oseba, ki jo svet opazuje s pričakovanjem in občudovanjem.
Začetki in izobrazba Kamale Harris
Kamala Harris se je rodila 20. oktobra 1964 v Oaklandu v Kaliforniji. Njena mati Shyamala Gopalan Harris je bila raziskovalka raka na dojkah, medtem ko je njen oče Donald Harris bil ekonomist in profesor na Univerzi Stanford. Kamala Harris je diplomirala na univerzi Howard, nato pa je nadaljevala študij prava na univerzi California, Hastings College of the Law.
Kamala Harris je odraščala v okolju, ki je poudarjalo izobraževanje in družbeno odgovornost. Poleg tega sta ji starša vcepila vrednote trdega dela in predanosti, kar je oblikovalo njeno življenjsko pot. Že od mladih nog je kazala zanimanje za pravico in enakost. To je kasneje postalo osrednje vodilo njene kariere.
Kamala Harris in njena politična kariera
Kamala Harris je svojo politično kariero začela kot okrožna tožilka v San Franciscu. Njeno delo je hitro pritegnilo pozornost, saj je uvajala programe za zmanjševanje kriminala in reformo kazenskega pravosodja. Leta 2010 je bila nato izvoljena za generalno državno tožilko Kalifornije. V tem obdobju je nadaljevala z bojem za pravičnost in enakost. Poleg tega je postala znana po svoji odločnosti in strokovnosti, s katerima je vodila tožilstvo.
Kamala Harris je bila vedno zagovornica pravic manjšin in marginaliziranih skupin. Njeni programi za zmanjševanje recidivizma in pomoč mladim prestopnikom so zato postali vzor za druge zvezne države. Poleg tega je aktivno delala na področju zaščite potrošnikov in boja proti finančnim goljufijam.
Kamala Harris med nagovorom. Foto: zajem zaslona IG.
Kamala Harris se vzpne v senat
Leta 2016 je bila Kamala Harris izvoljena v senat ZDA. Tam je postala ena izmed najvplivnejših senatork. Kot senatorka se je namreč borila za pravice priseljencev, zdravstveno varstvo za vse in reformo kazenskega pravosodja. Njeni govori in zaslišanja so pogosto pritegnili nacionalno pozornost zaradi njene ostrine in odločnosti. Kamala Harris je tako postala glas številnih, ki so želeli spremembe in pravičnost v ameriški politiki.
Kamala Harris je v senatu aktivno sodelovala tudi pri pripravi zakonodaje, ki je imela velik vpliv na življenja Američanov. Njena prizadevanja so vključevala tudi boj proti podnebnim spremembam in spodbujanje zelenih tehnologij. Kamala Harris je bila vedno pripravljena soočiti se s težavnimi vprašanji in poiskati rešitve, ki so koristile vsem državljanom.
Podpredsedniška kandidatura Kamale Harris
Kamala Harris je bila leta 2020 izbrana za podpredsedniško kandidatko ob Joeju Bidenu. Njuna zmaga je pomenila zgodovinski trenutek. Kamala Harris je postala prva ženska in prva oseba afriško in azijsko-ameriškega porekla, ki je zasedla podpredsedniško mesto. Njena kandidatura in zmaga sta bili pomembni ne le za ZDA, ampak za ves svet, saj sta simbolizirali preboj meja in enakost spolov in ras.
Kamala Harris je med kampanjo poudarjala pomen enakosti, pravic in družbene pravičnosti. Njena kampanja je bila osredotočena na vključevanje in sodelovanje, kar je pritegnilo široko podporo volivcev. S svojo energijo in predanostjo je uspela združiti različne skupnosti in jih spodbuditi k udeležbi na volitvah.
Kamala Harris in Joe Biden. Foto: zajem zaslona IG.
Kamala Harris o delu podpredsednice
Kot podpredsednica ZDA igra Kamala Harris ključno vlogo v administraciji Joeja Bidena. Njena odgovornost vključuje vodstvo na področju reform priseljevanja, gospodarskih reform in boja proti pandemiji COVID-19. Njena sposobnost povezovanja z ljudmi in odločnost pri uvajanju sprememb sta jo postavila v središče ameriške politike. Obenem je postala sinonim za spremembe in napredek v ameriški politiki.
Kamala Harris je prevzela številne pomembne naloge v administraciji, vključno z vodenjem delovne skupine za boj proti vzrokom priseljevanja iz Srednje Amerike. Poleg tega je aktivno sodelovala pri pripravi zakonodaje za izboljšanje dostopa do zdravstvenega varstva in podpore majhnim podjetjem. Njena vloga kot podpredsednica je bila ključna pri spopadanju s pandemijo in gospodarskim okrevanjem.
On behalf of the American people, I thank Joe Biden for his extraordinary leadership as President of the United States and for his decades of service to our country.
I am honored to have the President’s endorsement and my intention is to earn and win this nomination.
Kamala Harris ima jasno vizijo za prihodnost ZDA. Prizadeva si za vključujočo družbo, kjer imajo vsi enake možnosti za uspeh. Njena prizadevanja za izboljšanje zdravstvenega varstva, dostop do izobraževanja in reformo kazenskega pravosodja so le nekateri izmed ciljev, ki jih želi doseči. Kamala Harris je znana po svoji predanosti k izboljšanju življenja vseh Američanov.
Kamala Harris verjame, da je izobraževanje ključ do uspeha in družbene mobilnosti. Njeni cilji zato vključujejo povečanje financiranja za javne šole in univerze ter izboljšanje dostopa do visokokakovostnega izobraževanja za vse otroke. Poleg tega se zavzema za reformo kazenskega pravosodja, ki bi zmanjšala neenakosti in izboljšala rehabilitacijo prestopnikov.
Nastopa v mnogih govorih na spletišču Youtube:
Kamala Harris in njeno osebno življenje
Kamala Harris je poročena z Douglasom Emhoffom, odvetnikom, ki je postal prvi drugi gospod ZDA. Skupaj vzgajata dva otroka iz njegovega prejšnjega zakona. Njeno osebno življenje je pogosto tema medijskih poročil, kjer je prikazana kot predana žena in mati, ki uspešno usklajuje kariero in družinsko življenje. Tudi v zasebnem življenju je zgled mnogim ženskam po svetu.
Kamala Harris in Douglas Emhoff sta znana po svoji podpori drug drugemu in predanosti družini. Njuna zgodba je postala navdih za mnoge pare, ki se soočajo z izzivi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Kamala Harris je na primer pogosto poudarjala, kako pomembna je podpora družine za njen uspeh.
Kamala Harris v otroških letih s svojo mamo. Foto: zajem zaslona IG.
Kamala Harris je postala navdih mnogim ženskam in manjšinam po svetu. Njena zgodba o vztrajnosti, odločnosti in uspehu je zgled, kako lahko trdo delo in predanost prinesejo spremembe. Njena sposobnost premagovanja ovir in nenehnega prizadevanja za pravičnost je zato ključna za njeno priljubljenost in podporo, hkrati pa je simbol upanja in navdiha za številne po vsem svetu.
Kamala Harris je s svojim delom in dosežki postala zgled mladim dekletom, ki sanjajo o politični karieri. Njena zgodba je zato dokaz, da je mogoče premagati vse ovire in doseči največje cilje. Aktivno je tudi sodelovala v številnih programih za mentorstvo in podporo mladim voditeljicam.
Kamala Harris je skozi svojo kariero dosegla številne pomembne preboje. Njena izvolitev za podpredsednico ZDA je bila zgodovinski dogodek, ki je odprl vrata številnim ženskam in manjšinam v politiki. Njena prizadevanja za reformo kazenskega pravosodja in zaščito pravic priseljencev so prinesla pomembne spremembe v ameriški družbi. Kamala Harris je z vsakim korakom pokazala, da je mogoče premagati vse ovire.
Bila je tudi prva ženska, ki je prevzela vlogo generalne državne tožilke v Kaliforniji. Njeni dosežki na tem položaju so bili priznani s številnimi nagradami in priznanji. Še naprej je postavljala nove mejnike v svoji karieri in postala ena najvplivnejših osebnosti v ameriški politiki.
Zgodovinski pomen
Izvolitev Kamale Harris za podpredsednico ZDA ima velik zgodovinski pomen. Kot prva ženska in prva oseba afriško in azijsko-ameriškega porekla na tem položaju je postavila nove standarde in odprla vrata za prihodnje generacije. Njena prisotnost v politiki je opomnik, da je mogoče premagati vse ovire in doseči največje cilje. Kamala Harris je spremenila zgodovino in odprla nova vrata za prihodnje generacije.
S svojo izvolitvijo je navdihnila številne ženske po svetu, ki zdaj verjamejo, da lahko tudi same dosežejo najvišje položaje v politiki. Njena zgodba je postala del zgodovinskih učbenikov in navdih za prihodnje generacije političnih voditeljic. Kamala Harris je dokaz, da je mogoče preseči vse ovire in doseči največje cilje.
Kamala Harris na prireditvi LGBTQ skupnosti. Foto: zajem zaslona IG.
Prihodnost
Kamala Harris je s svojo vizijo in odločnostjo pokazala, da je pripravljena nadaljevati boj za pravičnost in enakost. Njena prihodnost v politiki je svetla. Mnogi verjamejo, da bo še naprej igrala ključno vlogo v ameriški in svetovni politiki. Kamala Harris je pripravljena spreminjati svet in se boriti za boljšo prihodnost za vse.
Kamala Harris ima še veliko načrtov za prihodnost. Njeni cilji vključujejo nadaljnje prizadevanje za enakost spolov, rasno pravičnost in gospodarski napredek. Kamala Harris je zavezana k izboljšanju življenja vseh Američanov. Pripravljena je nadaljevati svojo pot kot voditeljica, ki spreminja svet.
Za konec …
Kamala Harris je postala simbol upanja, navdiha in prebojnosti. Njena politična kariera, prepletena z dosežki in preboji, je navdih mnogim po vsem svetu. Kamala Harris je ključna figura v ameriški politiki in njena zgodba je navdih za prihodnje generacije. S svojo odločnostjo in predanostjo je dokazala, da je mogoče premagati vse ovire in doseči največje cilje. Kamala Harris ostaja pomembna politična figura, ki s svojo vizijo in odločnostjo spreminja svet. Njena zgodba je opomnik, da je mogoče premagati vse ovire in doseči največje cilje. Pridružite se nam pri spremljanju njenega nadaljnjega dela in prizadevanj za boljšo prihodnost za vse.
Napisal: N. Z.
Deli
Facebook
X
WhatsApp
Viber
E-pošta
Kopiraj
Nastavitve zasebnosti na Nadlani.si
Na Nadlani.si se trudimo zagotoviti, da je vaša izkušnja obiska naše spletne strani čim bolj prilagojena vašim osebnim interesom in potrebam. Na podlagi vaše aktivnosti na naši platformi skrbno prilagajamo prikaz člankov in oglasov, ki bi vas utegnili zanimati – to počnemo s pomočjo analize vašega vedenja, da lahko ne le izboljšamo trenutno izkušnjo, ampak tudi razvijamo nove, inovativne funkcionalnosti, ki bodo še bolj ustrezale vaši uporabi. Pri tem uporabljamo piškotke in druge tehnologije sledenja, ki lahko vključujejo tudi obdelavo osebnih podatkov.
Če izberete možnost "Sprejmi vse", soglašate, da na vašo napravo shranimo piškotke z naše strani in strani naših partnerjev – med njimi so, denimo, iskalniki in družbena omrežja. Ta tehnologija nam omogoča dostop do določene vsebine na vaši napravi ter obdelavo osebnih podatkov za namene, kot so profiliranje, tržne analize ali priprava statističnih pregledov. Seveda imate možnost prilagoditi nastavitve – v razdelku "Uredi nastavitve" lahko natančno določite, katere vrste piškotkov želite omogočiti. Če izberete "Sprejmi samo nujne", bomo uporabili izključno piškotke, ki so ključni za delovanje spletne strani.
Vaše podatke skrbno upravlja podjetje Magma Media d.o.o. v sodelovanju z izbranimi partnerji, pri čemer so naši cilji jasni: izboljšati uporabniško izkušnjo, zagotoviti prikaz relevantnih vsebin in prilagojenih oglasov, hkrati pa izvajati meritve učinkovitosti oglaševanja in optimizirati naše storitve. Vaše soglasje je popolnoma prostovoljno – to pomeni, da ga lahko kadarkoli prekličete ali ponovno nastavite. Preklic soglasja ne vpliva na obdelavo podatkov, ki je bila izvedena pred preklicem.
Za podrobnejše informacije o obdelavi vaših podatkov, naših partnerjih in njihovih praksah vas vabimo, da obiščete ustrezni razdelek na naši strani (Splošni pogoji), kjer boste našli vse potrebne podrobnosti. Vaša zasebnost je za nas pomembna, zato si prizadevamo, da imate popoln nadzor nad tem, kako se vaši podatki uporabljajo.
Sprejmi vse
Sprejmi zgolj nujne
Uredi nastavitve
Na portalu Nadlani.si vaše nastavitve zasebnosti niso zgolj tehničen detajl – povezane so z iskalnikom in napravo, ki ju uporabljate v trenutku obiska. Če si ustvarite uporabniški račun, se te nastavitve samodejno shranijo in vam zagotavljajo poenoteno izkušnjo pri vsakem prijavljenem obisku, kar pomeni manj skrbi in več prilagojenih vsebin.
Nepogrešljivi tehnični piškotki
Ni mogoče izključiti.
Brez teh piškotkov preprosto ne bi šlo. So tihi, a ključni pomočniki, ki skrbijo za nemoteno delovanje spletnega mesta in njegovih osnovnih funkcionalnosti. Mednje sodijo piškotki za zagotavljanje tehnične varnosti, shranjevanje vaših priljubljenih nastavitev (kot so izbrane strani ali podatki za prijavo) in tisti, ki uravnavajo obremenitev strežnikov ter zagotavljajo stabilno komunikacijo. Poleg tega omogočajo omejitev števila prikazanih oglasov, s čimer ohranjajo uporabniško izkušnjo pregledno, ter služijo za izvajanje A/B testiranj, ki so nepogrešljiva pri uvajanju izboljšav.
Piškotki za analizo in optimizacijo
Analitični piškotki so naši zvesti zavezniki pri spremljanju statistike – koliko obiskovalcev pride na našo stran, katere vsebine jih najbolj pritegnejo, koliko časa preživijo na posameznih straneh in podobno. Ti podatki nam omogočajo, da nadgradimo našo spletno stran, ji dodamo več uporabnosti in razvijemo nove funkcionalnosti, ki so prilagojene prav vam. Ko se odločite, da omogočite te piškotke, nam dejansko pomagate razumeti, kako uporabljate portal – in tako omogočite, da je vaša izkušnja bolj prijetna in smiselna.
Personalizacija vsebine na podlagi vaših zanimanj
Vsebina, ki jo vidite na naši strani, ni naključna – temelji na vaših prejšnjih obiskih, ogledih izdelkov ali člankov. Na ta način poskrbimo, da so prikazane vsebine relevantne, zanimive in pisane na kožo prav vašim interesom.
Oglaševanje in družbenomedijski piškotki
Oglaševalni piškotki in piškotki, povezani z družbenimi omrežji, igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju prilagojenih oglasov na spletnih mestih tretjih oseb. Gre za datoteke, ki omogočajo, da so oglasi prilagojeni vašim interesom – na primer na podlagi prebranih novic ali že ogledanih oglasov. Poleg tega pomagajo pri merjenju učinkovitosti naših oglaševalskih akcij. Če se odločite, da te piškotke zavrnete, oglasi sicer ne bodo izginili, a bodo manj prilagojeni vašim željam in morda za vas ne bodo tako zanimivi.