Panika v Černobilu: Eksplodiralo! Napad označen kot ‘teroristična grožnja za ves svet’
V zgodnjih urah 14. februarja 2025 je območje nekdanje jedrske elektrarne Černobil pretresla eksplozija. Po poročilih Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je dron trčil v zaščitni sarkofag, ki prekriva četrti reaktor, in povzročil manjši požar na strehi. Na srečo večje nevarnosti ni bilo zaznati.
Preprečili so katastrofo
Osebje za požarno varnost se je odzvalo v nekaj minutah po incidentu. IAEA je v izjavi za javnost zapisala: “V tem trenutku nič ne kaže na preboj sarkofaga. Raven sevanja znotraj in zunaj ostaja normalna in stabilna. O žrtvah ni poročil. IAEA še naprej spremlja razmere.”
Vodja IAEA Rafael Grossi je izpostavil, da ta incident, skupaj z nedavnim porastom vojaških aktivnosti okoli jedrske elektrarne Zaporožje, poudarja stalno jedrsko grožnjo. Dejal je: “Ni prostora za pasivnost in IAEA ostaja v visoki pripravljenosti.”
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ostro obsodil napad in ga označil za “teroristično grožnjo za ves svet”. Poudaril je, da je Rusija edina država, ki napada takšne objekte, zaseda jedrske elektrarne in vodi vojne brez upoštevanja posledic.
Jedrska elektrarna v Černobilu, ki se nahaja severno od Kijeva, je od aprila 2022 pod nadzorom Ukrajine. To je prvi tovrstni dogodek od začetka vojne. Spomnimo, da je aprila 1986 eksplozija in požar v enem od reaktorjev povzročila širjenje radioaktivnega materiala, zaradi česar so morali evakuirati več kot 160.000 prebivalcev. Območje okoli Černobila ostaja nenaseljeno zaradi visoke stopnje radioaktivnega sevanja.
Povečana napetost okoli jedrskih objektov
Medtem ko je to prvi napad na Černobil od začetka vojne, je situacija drugačna pri jedrski elektrarni Zaporožje. Ta je od začetka ruske invazije pod nadzorom Moskve in je bila že večkrat tarča napadov z droni in drugim orožjem.
Incident je sprožil mednarodne pozive k povečani pozornosti glede varnosti jedrskih objektov v konfliktnih območjih. IAEA in druge organizacije poudarjajo potrebo po zaščiti teh kritičnih infrastruktur pred vojaškimi napadi ter zagotavljanju njihove varnosti za preprečitev morebitnih katastrof.
Napad z dronom na Černobilsko jedrsko elektrarno je opomnik na krhkost jedrske varnosti v konfliktnih območjih. Mednarodna skupnost mora ostati pozorna in ukrepati proaktivno, da prepreči morebitne prihodnje incidente, ki bi lahko imeli katastrofalne posledice za celoten svet.
Pripravil: N. Z.
Vir: X, iaea, 24ur, Dnevnik.si
Ukrajina začenja z razvojem jedrskega orožja?!
KIJEV – Ob nenehnem konfliktu v Ukrajini in obsežni zahodni podpori se porajajo vprašanja, ali nas ta pomoč vodi v nevarne vode jedrske grožnje. Potencialna izjava ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da bi Ukrajina v primeru ukinitve zahodne pomoči lahko začela razvijati jedrsko orožje, je sprožila val odzivov in izzvala pomisleke o dolgoročnih posledicah tovrstne politike. Mnogi se sprašujejo, ali naša vlada s podporo Ukrajini dejansko ogroža varnost Evrope.
Jedrska grožnja ali pritisk na Zahod?
Ukrajinski predsednik naj bi po neuradnih poročilih zagrozil, da bo Ukrajina v primeru prekinitve tuje pomoči začela razvijati jedrsko orožje. Čeprav Ukrajina nima jedrskega orožja že od razpada Sovjetske zveze, ko se je tega orožja odpovedala v zameno za obljube o ozemeljski celovitosti s strani Rusije, ZDA in Velike Britanije, se zdi, da so razmere zdaj drugačne. Ukrajina, ki se že več kot leto dni brani pred rusko invazijo, je v veliki meri odvisna od zahodne finančne in vojaške podpore. Grožnje o razvoju jedrskega orožja bi torej lahko bile taktični manever za zagotovitev nadaljnje podpore. Vendar pa so se pojavili tudi uradni odzivi, ki takšne navedbe zavračajo. Ukrajinsko zunanje ministrstvo je nedavno izjavilo, da “Ukrajina ostaja zavezana NPT in nima namena pridobiti jedrskega orožja.” – poroča The Times.
Kakšen je odziv slovenskih politikov in javnosti?
V Sloveniji so se na družbenih omrežjih pojavili različni odzivi. Nekateri komentatorji opozarjajo, da je podpora Ukrajini v primeru, da ta dejansko grozi z razvojem jedrskega orožja, skrajno tvegana. Takšni komentarji se pojavljajo zlasti v kontekstu opozoril, da nas „naši lastni kreteni silijo v jedrsko kataklizmo,“ kot je zapisano v eni od slovenskih objav na Twitterju (zdaj portal X). Drugi pa menijo, da je podpora Ukrajini ključnega pomena za zaščito Evrope pred rusko agresijo in da so te grožnje le taktični poskus pritiska na Zahod. Za zdaj ni dokazov, da bi Ukrajina resno razvijala jedrsko orožje, a sama ideja sproža pomisleke.
Geopolitične posledice za Evropo in Slovenijo
Če bi Ukrajina dejansko začela razvijati jedrsko orožje, bi to drastično spremenilo geopolitično sliko Evrope. Takšna poteza bi lahko povečala tveganje za širitev konflikta na države Evropske unije in sprožila verižne odzive drugih držav, kar bi ogrozilo stabilnost celotne regije. Evropska unija in z njo tudi Slovenija se soočata z resnim vprašanjem: ali podpora Ukrajini dejansko vodi v večjo varnost ali pa nasprotno – Evropo izpostavlja nevarnejšim grožnjam. Nekateri opozarjajo, da bi moral Zahod prevetriti svojo strategijo in razmisliti o dolgoročnih posledicah, saj nas podpora Ukrajini v tem trenutku vodi v bolj tvegan svet.
Ali Ukrajina res potrebuje jedrsko orožje?
Analitiki poudarjajo, da je jedrska grožnja Ukrajine predvsem odziv na rusko agresijo in pomanjkanje varnostnih jamstev s strani Zahoda. “Ukrajina se je po razpadu SZ odpovedala jedrskemu orožju v zameno za zagotovila varnosti, ki pa se zdaj kažejo kot prazna obljuba,” je za The Guardian dejal mednarodni strokovnjak za varnostne zadeve. Po njegovem mnenju je težava v tem, da Ukrajina nima nobene realne zaščite pred ruskim napadom, kar ustvarja dodatno nestabilnost v Evropi.
Kakšna je alternativa?
Ena od možnih rešitev bi lahko bila okrepitev varnostnih garancij za Ukrajino brez vpletanja jedrskih zmogljivosti. Države NATO in EU bi lahko zagotovile bolj jasno podporo pri obrambi ukrajinskih ozemelj, vendar brez eskalacije, ki bi ogrozila evropsko varnost. Takšno podporo bi lahko izvajali prek povečanja konvencionalne vojaške in gospodarske pomoči ter vzpostavitve dolgoročnih varnostnih paktov. To bi zmanjšalo potrebo po jedrski eskalaciji in ohranilo evropsko varnost na višji ravni.
Podpora Ukrajini – tveganje ali dolžnost?
Podpora Ukrajini predstavlja kompleksno vprašanje za vse evropske države, tudi za Slovenijo. Medtem ko številni politiki trdijo, da je podpora Ukrajini moralna dolžnost v boju proti agresiji, se skeptiki sprašujejo, ali so morebitne posledice te podpore vredne tveganja. Zavedati se moramo, da jedrska grožnja – resnična ali taktična – prinaša nevarnost za ves svet. Kako se bodo evropski voditelji odzvali na ta vprašanja, bo odločilno za prihodnost evropske varnosti.
Ali res stojimo pred jedrsko kataklizmo?
Čeprav se ideja o jedrski kataklizmi morda zdi pretirana, dejstvo ostaja, da je jedrsko orožje v današnjem svetu še vedno glavni element odvračanja in hkrati potencialne grožnje. Podpora Ukrajini ne bi smela voditi v še večje nevarnosti, temveč k stabilizaciji regije. Ali bo Zahod našel način, kako podpreti Ukrajino brez pospeševanja nevarne jedrske tekme, ostaja odprto vprašanje.
Napisal: N. Z.
Vir: www, X
Putinov ultimat za osvoboditev Kurska: Ruska vojska pod pritiskom
Vladimir Putin, ruski predsednik, je v odzivu na nedavni vdor ukrajinskih sil na rusko ozemlje postavil strogi rok svoji vojski za ponovno zavzetje regije Kursk. Po poročanju ukrajinskih in nekaterih zahodnih medijev, ki se sklicujejo na vire iz ukrajinskega vojaškega vrha, je Putin svojim vojaškim poveljnikom dal čas do začetka oktobra, da vrnejo regijo pod ruski nadzor. Ključni pogoj pa je, da se to doseže brez prenosa okrepitev iz drugih front, zlasti iz regije Donbas.
V zadnjih tednih so ukrajinske sile uspele prodreti na rusko ozemlje v regiji Kursk, kar je povzročilo veliko zaskrbljenost v Moskvi. Putinov ukaz naj bi bil reakcija na ta prodor, ki je resno ogrozil ruske obrambne položaje. Po navedbah ukrajinske tiskovne agencije RBC naj bi ruski predsednik zahteval, da se ukrajinske sile iz Kurska izženejo brez poseganja v obstoječe vojaške operacije v Donbasu, kjer ruske sile trenutno izvajajo ofenzivo na mesto Pokrovsk, ključno ukrajinsko obrambno utrdbo.
Poleg tega je estonski bloger Dmitri, znan pod imenom WarTranslated na družbenem omrežju X (prej Twitter), poročal, da so o Putinovem ukazu poročali tudi nekateri ruski mediji, vendar pa ta poročila še niso bila potrjena z uradnimi izjavami. WarTranslated je že od začetka vojne znan po tem, da prevaja ruske objave na družbenih omrežjih v angleščino in s tem obvešča širšo mednarodno javnost o razmerah v Rusiji.
Medtem ko se ruska vojska sooča z vse večjimi pritiski na več frontah, Putinov ultimat kaže na nujnost hitrega ukrepanja, saj bi morebitna daljša prisotnost ukrajinskih sil na ruskem ozemlju lahko imela resne politične in vojaške posledice. Putin si ne more privoščiti nadaljnjega oslabljanja svoje pozicije, še posebej ne na domačem terenu, kjer je njegov režim že pod pritiskom zaradi dolgotrajne vojne.
Vzporedno z vojaškimi operacijami pa Rusija stopnjuje tudi svoje diplomatske aktivnosti. Moskva je zaradi medijskega poročanja iz Kurska na pogovor poklicala ameriško diplomatko Stephanie Holmes, namestnico vodje misije ameriškega veleposlaništva v Moskvi. Ruske oblasti so ostro protestirale proti poročanju ameriških medijev, ki so po njihovem mnenju nezakonito vstopili v regijo Kursk, zdaj pod nadzorom ukrajinskih sil. Rusko zunanje ministrstvo je ob tem opozorilo, da bo sprožilo preiskavo proti novinarjem, ki so sodelovali pri tem poročanju, kar še dodatno zaostruje že tako napete odnose med Moskvo in Washingtonom.
Situacija v Kursku in na širšem območju vzhodne Ukrajine bo v prihodnjih tednih ključna za nadaljnji razvoj konflikta. Putinov rok do oktobra postavlja rusko vojsko pred veliko preizkušnjo, ki bo pokazala, ali je Moskva sposobna hitro in učinkovito odgovoriti na ukrajinske vojaške uspehe.
EK; Zajem zaslona X, X