“Enkrat proti jutru je prišla do mene in se začela pogovarjati z mano. Vprašal sem jo, kaj bo spila. Rekel sem ji, naj se usede v separe, jaz pa sem šel po pijačo. Med pitjem sva se pogovarjala.”

TREBNJE – „V diskoteko je redno hodila ena zelo luštna punca, ki se je oblačila kot poceni k****. Nočem biti nesramen, ampak tako je bilo. Večkrat sem jo opazoval od daleč, konkretnega koraka do nje pa si nekako nisem upal naredi. Imel sem občutek, da so ji všeč popolnoma drugačni fantje od mene,“ v svoji knjigi Vse se da, če se hoče! zapiše Tomaž Gorec, eden najbolj branih blogerjev in zagotovo eden izmed elitnih vplivnežev na slovenski sceni. Danes objavljamo drugo od njegovih zgodb v sila zanimivi knjigi. Takole Gorec piše dalje:

Odpeljal jo je domov

„Enkrat proti jutru je prišla do mene in se začela pogovarjati z mano. Vprašal sem jo, kaj bo spila. Rekel sem ji, naj se usede v separe, jaz pa sem šel po pijačo. Med pitjem sva se pogovarjala. Kmalu mi je povedala, da nima prevoza in če bi jo jaz peljal. Odgovoril sem, da nemogoče, ker sem čisto preveč pijan. Vztrajala je, da mora nekako priti domov. Doma je bila iz Ljubljane. Rekel sem ji, da greva lahko do mene domov in se skupaj naspiva za par ur, da pridem k sebi, nato pa jo lahko peljem domov. Strinjala se je. Ko sva prišla k meni, sva se ulegla v posteljo. Poskušal sem jo objeti, a ni bila za, tako da sem kmalu odnehal.“

Vaš zanimajo še ostale Tomaževe zgodbe iz njegove knjige? Potem vabljeni k branju in nakupu knjige:

Knjiga “Vse se da, če se hoče!” – avtor: Tomaž Gorec (tomazgorec.si)

In potem dodaja:
„Ko sva se zbudila, me je pograbila groza, ko sem se spomnil, kako izgleda. Res je bila oblečena kot poceni kurba. Nadstropje nižje so živeli moji starši. Upal sem samo, da je mama ne bo videla, ko bova šla iz hiše. Ko sva šla po stopnicah, se mi je zdelo, da gre namerno počasi, da bi jo kdo videl. Srečno sem jo pripeljal tja, kamor je želela. Ko sem prišel domov, me je na stopnicah čakala mama in mi rekla: »A zdaj si začel pa kurbe domov voziti?« Mnogo let kasneje sem slišal, da je punca res pristala med prodajalkami ljubezni. Še danes sem vesel, da ni kazala interesa zame.“

Vaš zanimajo še ostale Tomaževe zgodbe iz njegove knjige? Potem vabljeni k branju in nakupu knjige:

Knjiga “Vse se da, če se hoče!” – avtor: Tomaž Gorec (tomazgorec.si)

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

Tomaž Gorec opisuje vzgojni ukrep, za katerega je še danes hvaležen očetu.

TREBNJE – „Delo, ki sem ga opravljal pri očetu, je bilo sicer težko, vendar je bilo veselje toliko večje, ko sem dobil plačo. Za delo sem dobil plačano toliko, kolikor so dobili delavci, oče pa mi je vedno dal še nekaj za povrh. Za tiste čase sem zaslužil pravo malo bogastvo. Ker sem bil za svoje delo tako dobro plačan, sem želel vsak dan delati več kot osem ur, zato sem si po končanih osmih urah vedno našel še kakšno delo. Ali sem kaj pospravljal ali pa sem narejene betonske izdelke zalival z vodo,“ v svoji knjigi zapiše Tomaž Gorec, eden najbolj branih blogerjev in zagotovo eden izmed elitnih vplivnežev na slovenski sceni. Danes objavljamo prvo od njegovih zgodb v sila zanimivi knjigi.

Vaš zanimajo še ostale Tomaževe zgodbe iz njegove knjige? Potem vabljeni k branju in nakupu knjige:

Knjiga “Vse se da, če se hoče!” – avtor: Tomaž Gorec (tomazgorec.si)

50 dinarjev je zapravil

Tako nadaljuje Gorec: „Enkrat pozno popoldan je k mojemu očetu prišel njegov prijatelj in zapadla sta v pogovor. Vmes sem ga prišel vprašat, če je treba še kaj narediti. Oče je rekel, da ne, jaz pa sem mu odvrnil, da sem delal deset ur. Rekel mi je, naj si jih zapišem. Očetov znanec je po najinem pogovoru ugotovil, da me oče plačuje za delo, in ga je povprašal o tem. Oče je rekel, da mi plača nekaj malega, prijatelj pa mu je odvrnil: »Si že neumen, da plačuješ smrkavcu, saj ga preživljaš!« To, da me je oče plačeval za delo, je bilo tako zame kot za očeta super ideja. Ker sem bil za delo plačan, sem bil motiviran, da delam čim več, in tudi delal sem več, kot bi sicer. Denar, ki sem ga zaslužil, sem porabil za nakup kolesa in smuči. V primeru, da mi oče ne bi plačeval za delo, bi mi moral kupiti kolo in smuči, tako pa sem si jih kupil sam. Če zdaj dobro pomislim, me oče sploh ni plačeval, ker sem z zasluženim denarjem kupoval stvari, ki bi mi jih sicer kupil on. Največjo korist od tega, da me je plačeval za delo, sem imel jaz, ker sem se naučil ravnati z denarjem. Točno sem vedel, da se denarja ne da zaslužiti na lahek način. Ko sem šel kdaj po končani šoli v Trebnjem na dve kepici sladoleda in sem kupil tri žetone za igranje ročnega nogometa, me je to stalo petdeset dinarjev in vedel sem, da bom moral za to delati eno uro. Zaradi tega nisem nikoli razmetaval z denarjem. No, razen kratko obdobje, ko sem po diskotekah osvajal punce,“ piše Gorec, ki sklene takole:

Odnos do denarja

„Še danes kdaj srečam kakšne ljudi, ki ne znajo ravnati z denarjem. Zapravljajo denar, ki ga še zaslužili niso. Kupujejo stvari, ki jih ne potrebujejo. Takega ravnanja z denarjem ne razumem in se velikokrat čudim tistim, ki so vedno brez ficka. Za to, da mi je oče že po končanem petem razredu osnovne šole plačeval za delo, sem mu izredno hvaležen, ker me je naučilo ravnati z denarjem. Prav tako sem mu hvaležen, da me je naučil delati. Ker sem trdo delal že kot otrok, mi ni bilo nikoli v življenju težko delati. Spomnim se, kakšno veselje je bilo, ko sem se šel po končanem delu kopat na kopališče ob reki Temenici, kjer se je zbiral cel Šentlovrenc in še par okoliških vasi. Tja sem prišel prijetno utrujen in z občutkom, da sem ta dan že nekaj naredil, ter sem na kopanju užival bolj kot tisti, ki so se cel dan dolgočasili in lenarili.“

Vaš zanimajo še ostale Tomaževe zgodbe iz njegove knjige? Potem vabljeni k branju in nakupu knjige:

Knjiga “Vse se da, če se hoče!” – avtor: Tomaž Gorec (tomazgorec.si)

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www