Ali ste se kdaj vprašali, zakaj terapevti tako vztrajno poudarjajo, da so vsi občutki v redu? Mar ne obstajajo “slabi” občutki, ki bi jih morali izničiti, potisniti stran ali se jim izogniti? Prav ta miselnost je tista, ki jo sodobna psihologija poskuša razbiti. “Vsi občutki so v redu, nekatera vedenja niso,” je stavek, ki nosi globoko sporočilo: čustva so del človeške narave, a odgovornost za naša dejanja ostaja naša.

Občutki: naravni odzivi, ki jih ne moremo nadzirati

Občutki so kot vreme – pridejo in gredo, pogosto brez opozorila. Jeza, žalost, strah, zavist – to so povsem običajni odzivi na situacije, ki se nam zdijo nepravične, zastrašujoče ali izzivalne. A v nasprotju z vedenjem občutkov ne moremo vedno nadzorovati. Ko nas preplavi jeza, tega ne izberemo; ko nas zadene žalost, tega ne moremo preprečiti.

Zakaj je pomembno priznati čustva? Zatiranje čustev vodi do številnih težav, od kroničnega stresa in tesnobe do fizičnih težav, kot so glavoboli ali prebavne motnje. Poleg tega potlačena čustva pogosto “eksplodirajo” na nepredvidljive načine – morda v obliki nenadne jeze ali nenehnega občutka tesnobe brez očitnega razloga.

Vedenje: izbira, ki jo lahko nadzorujemo

Medtem ko so občutki naravni in nezavedni, je vedenje tisto, kar določa, kako ti občutki vplivajo na nas in ljudi okoli nas. Jeza sama po sebi ni problem – problem postane, ko zaradi nje kričimo na partnerja, poškodujemo predmete ali žalimo druge.

Ločevanje med čustvi in vedenjem je ključno za čustveno zrelost. Sprejeti moramo, da je čutiti jezo v redu, vendar to ne pomeni, da imamo pravico delovati destruktivno. Ta razlika nam omogoča, da postanemo odgovorni za svoje vedenje, hkrati pa si dovolimo občutiti svojo človeškost.

Zakaj je ta pristop pomemben pri vzgoji otrok?

Otroci se rodijo s sposobnostjo čutiti celotno paleto čustev, vendar se morajo šele naučiti, kako ta čustva upravljati. Če jim kot starši ali učitelji sporočamo, da so določena čustva “slaba”, jih učimo sramu – občutka, da z njimi nekaj ni v redu. To lahko vodi do težav v odrasli dobi, ko ne znajo prepoznati ali izraziti svojih občutkov.

Primer: otrok, ki je jezen na starša, ker je moral končati igro, potrebuje razumevanje, ne kaznovanja. Starš mu lahko reče: “Vidim, da si jezen, ker si želel igrati še naprej. Razumem to, vendar je čas za večerjo.” Tako otrok dobi sporočilo, da je njegova jeza veljavna, hkrati pa se nauči, da je treba slediti pravilom.

Kako lahko to načelo uporabimo v vsakdanjem življenju?

1. Sprejemanje lastnih čustev: Če vas preplavi občutek ljubosumja, ga ne ignorirajte ali zanikajte. Vprašajte se, zakaj se tako počutite, in si dovolite ta občutek raziskati, brez samokritike.
2. Razumevanje, da vedenje vpliva na druge: Ko se zavedate občutka, se ustavite in razmislite, kako ga želite izraziti. Na primer, če ste jezni, poskusite najti miren način za izražanje – pogovor, zapis misli ali telesna dejavnost, kot je tek.
3. Potrditev občutkov drugih: Ko vam nekdo izrazi svoje čustvo, ga ne zavrnite z besedami, kot so: “Ne bodi tako občutljiv” ali “To je neumno.” Namesto tega recite: “Razumem, zakaj se tako počutiš,” in pokažite, da ste pripravljeni poslušati.

Zgledi iz vsakdanjega življenja

Ed Center, pedagog in starševski coach, pripoveduje o svoji izkušnji z otroki. “Ko je moj sin kričal name, sem želel kričati nazaj, a sem se ustavil. Razumel sem, da je njegova jeza izraz frustracije, ne napad name.” Namesto da bi ga kaznoval, je počakal, da sta se oba pomirila, in šele nato sta se pogovorila o primernem vedenju. “To ni vedno lahko, a otrokom daje moč razumeti svoja čustva in z njimi ravnati odgovorno.”

Zakaj je to pomembno za odrasle?

Pristop “vsi občutki so v redu” je enako pomemben za odrasle kot za otroke. Veliko ljudi se še vedno bori z občutki krivde, ker čutijo “nepravilna” čustva. Sprejemanje, da so občutki naravni, nam omogoča, da se z njimi soočimo na zdrav način.

Na primer: Če vas prevzame občutek osamljenosti, ga ne potlačite z neskončnim drsanjem po družbenih omrežjih ali prekomernim pitjem alkohola. Namesto tega si dovolite razmisliti, zakaj se počutite osamljeni, in naredite korake za povezovanje z ljudmi, ki vam nekaj pomenijo.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Ko se Natalija Verboten nasmehne na fotografiji z obema sinovoma, se zdi, kot da je njen svet popoln. A za temi toplimi objemi in iskrenimi nasmehi stoji zgodba, ki je polna vztrajnosti, preizkušenj in neskončne ljubezni. Za mnoge je pevka sinonim za energičnost in samozavest, a manj znano je, da njena pot do materinstva ni bila preprosta. Prav zaradi tega je Natalija danes simbol hvaležnosti za tisto, kar mnogi jemljejo za samoumevno.

Težave z zanositvijo – tema, ki je (pre)pogosto tabu

Natalija je v preteklosti odkrito spregovorila o težavah, s katerimi se je soočala, ko je želela postati mama. Priznala je, da je bilo obdobje, ko je sanjala o otroškem smehu v svojem domu, a je vse, kar je slišala, bila tišina. “V tistih trenutkih sem se spraševala, kaj delam narobe, in iskala odgovore, ki jih preprosto ni bilo,” je nekoč povedala. A če kaj, nas uči Natalijina zgodba, da se potrpežljivost in vztrajnost izplačata – čeprav je pot dolga in včasih zelo samotna.

Ob teh besedah se mnoge ženske verjetno prepoznajo. Težave z zanositvijo so pogosto zavite v tančico sramu, kot da je s tabo nekaj narobe, če ne moreš postati mama. Natalija pa je s svojim glasom odprla pogovor, ki ga naša družba prevečkrat ignorira.

Svetovni dan otrok – priložnost za razmislek

Letos, ob svetovnem dnevu otrok, je Natalija na Instagramu objavila fotografijo s svojima sinovoma in hudomušno zapisala: »Še malo, pa bom najmanjša v družini. Danes je svetovni dan otrok – naj bo lep in čimbolj otroško razigran!« Ta preprost zapis skriva veliko resnic. Najprej to, kako hitro otroci rastejo – ena od tistih stvari, ki jih starši vedno omenjajo, a jih resnično razumeš šele, ko si sam priča temu čudežu. In drugič, kako pomembno je ceniti preproste trenutke, kot je skupno fotografiranje ali sproščen pogovor ob večerji.

View this post on Instagram

A post shared by Natalija Verboten (@natalijaverboten)

Vzgoja – odgovornost, ki presega besede

Natalija je večkrat poudarila, kako zelo ji materinstvo pomeni. A poleg ljubezni, ki jo izkazuje svojim sinovoma, je tudi velika zagovornica premišljene vzgoje. “Vzgoja ni le to, da otroka naučiš pravil; gre za to, da ga naučiš ljubiti samega sebe in razumeti svet okoli sebe,” pravi pevka. In kako se tega loti? Z zgledom, seveda. »Otroci opazujejo, kaj počnemo, kako se vedemo do drugih in do sebe. Če želiš, da otrok spoštuje druge, moraš najprej spoštovati sebe in njega.«

Ko glasba postane stranska, družina pa glavna vloga

Za Natalijo je družina postala osrednja točka njenega življenja. Čeprav glasba ostaja pomemben del njenega sveta, priznava, da so koncerti in snemanja zdaj pogosto postavljeni na stranski tir. “Ko sem bila mlajša, sem mislila, da so največji dosežki povezani z odrom. Danes vem, da je moj največji dosežek to, da sem mama,” je priznala v enem izmed intervjujev.

Včasih se vpraša, kako bi bilo, če bi imela lažjo pot do materinstva – ali bi bolj cenila trenutke, ki jih ima danes? “Mislim, da bi jih. A morda ne tako močno,” je dodala z nasmehom.

Napisal: E. K.

Vir: Instagram