Ministrica Prevolnik Rupel napoveduje konec dvoživk v zdravstvu: Je to konec zasebnega dela za javne zdravnike?

Slovensko zdravstvo se nahaja pred pomembno prelomnico, saj ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel predlaga spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bodo močno vplivale na način dela zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih. Predlog zakona naj bi odpravil tako imenovano dvoživkarstvo, kjer zdravniki poleg dela v javnih zavodih opravljajo tudi samoplačniške storitve na zasebnem trgu. Po besedah ministrice pa popolne ločitve med javnim in zasebnim zdravstvom ne bo, kar sproža tako pozitivne kot negativne odzive.

Konec samoplačniških storitev za zdravnike v javnem zdravstvu

Osnutek zakona, ki je trenutno v fazi javne razprave, prinaša ključno novost: zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih ne bodo več smeli opravljati samoplačniških storitev. Ministrica Prevolnik Rupel je v pogovoru za oddajo Odmevi na RTV Slovenija pojasnila, da bo ta ukrep omejil delo javnih zdravstvenih delavcev na zasebnem trgu, vendar bodo pod določenimi pogoji še vedno lahko opravljali dodatno delo v okviru javnega zdravstva. “Ko svoje delo v javnem zavodu opravijo, bodo lahko delali tudi v drugem javnem zdravstvenem zavodu ali več v svojem zavodu,” je pojasnila ministrica.

Ministrica poudarja, da je v drugih evropskih državah podobna ureditev že v veljavi, saj tam prav tako ni popolne ločitve med javnim in zasebnim zdravstvom. Slovenija pa že od leta 1991 vključuje koncesionarje kot del javne zdravstvene mreže, kar pomeni, da bodo zdravniki lahko delali tudi pri koncesionarjih, vendar pod strogimi omejitvami.

Manj obdavčeno delo kot motivacija za zdravnike

Eden od ključnih ukrepov, s katerimi ministrstvo želi zadržati kakovostne zdravnike v javnem zdravstvu, je manjša obdavčitev za dodatno delo. Ministrica verjame, da bo to omogočilo zdravnikom, da se odločijo za delo znotraj javne mreže, kjer bodo lahko zaslužili več za dodatne storitve. Kljub omejitvam, ki jih prinaša zakon, ministrstvo upa, da bodo zdravniki ostali motivirani in da se bo zmanjšal odliv v zasebni sektor ali tujino.

Strahovi zdravnikov in sindikata Fides

Predlog zakona ni naletel na soglasno odobravanje, saj sindikati in zdravniške organizacije opozarjajo na morebitne negativne posledice. Sindikat Fides je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko ta ukrep povzročil odhod zdravnikov v zasebni sektor, kar bi še dodatno obremenilo že tako podhranjeno javno zdravstvo. Poleg tega predsednica Zdravniške zbornice opozarja, da bi lahko s temi ukrepi ustvarili dva vzporedna zdravstvena sistema – javnega in zasebnega – kar naj ne bi bilo v interesu zdravnikov.

Ministrica pa odgovarja, da obstoj zasebnega sektorja v zdravstvu ni nekaj novega in da se že zdaj soočamo z omejitvami kapacitet v javnem zdravstvu. “Količina denarja in kapacitete v javnem zdravstvu so omejene, a še vedno želimo ohraniti kakovostno in dostopno javno zdravstvo za vse prebivalce,” je poudarila Prevolnik Rupel.

Kakšen je cilj novega zakona?

Cilj novega zakona je izboljšanje dostopnosti in učinkovitosti javnega zdravstva, kar naj bi bilo omogočeno z bolj urejenim delom znotraj javne mreže. Ministrica zagovarja stališče, da bo z omejevanjem dela v zasebnem sektorju ter z dodatnim nagrajevanjem znotraj javnega zdravstva, mogoče zagotoviti boljše pogoje za paciente in zdravstveno osebje.

Predlog zakona je trenutno v javni razpravi, ki bo trajala en mesec. Ministrica pričakuje, da bo zakon sprejet do konca leta, pri čemer se bodo komentarji in predlogi iz razprave temeljito obravnavali. S tem korakom se slovensko zdravstvo sooča z nujno potrebnimi spremembami, ki naj bi izboljšale učinkovitost javnega zdravstva ter zmanjšale razkorak med javnim in zasebnim sektorjem.

Napisal: E. K.

Vir: Facebook