Nataša Sukič, poslanka stranke Levica in ena vidnejših figur na slovenskem političnem prizorišču, je v svojem življenju doživela marsikaj – od političnih obračunov do osebnih preizkušenj. Ena izmed teh, ki še danes buri duhove, je njena izkušnja z nenavadnimi pojavi po smrti njene mame. Čeprav se večina politikov v javnosti drži ustaljenih okvirov razprave, je Sukičeva drzno delila svojo zgodbo, ki sega daleč čez vsakdanje politične teme – v skrivnostno področje onostranstva.

Kako žalovanje vodi v iskanje odgovorov

Vsakdo, ki je kdaj izgubil bližnjega, razume občutek praznine, ki ostane za ljubljeno osebo. Pri Nataši Sukič je bila ta praznina toliko večja, ker je bila njena mama eden njenih največjih stebrov podpore. Po mamini smrti je začela opažati nenavadne dogodke, ki jih je težko pripisati zgolj naključju. Na primer, njen telefon je večkrat prejel klice z neznanih številk, ob dvigu slušalke pa je slišala le šume ali tišino. Nenavadno? Brez dvoma.

Ampak Sukičeva ni ostala le pri opazovanju teh dogodkov. Odločila se je raziskovati. Kot nekdanja novinarka in strastna zagovornica znanstvenega razmišljanja je začela iskati logične razlage. Toda njeni poskusi niso prinesli jasnih odgovorov – prinesli so le več vprašanj.

Tudi Nataša Sukič iz @strankalevica je medij. ⬇️ pic.twitter.com/1xNBOW0icg

— Uroš Raztresen (@UrosRaztresen) January 7, 2025

Znanost, tehnologija in neznano

Pri raziskovanju je Sukičeva posegla po sodobnih orodjih. S pomočjo brezplačne programske opreme Audacity, ki jo sicer uporabljajo za urejanje zvoka, je analizirala nenavadne zvoke, ki jih je posnela v svojem domu. Eden od posnetkov jo je osupnil: med šumi je zaslišala glas, ki je izgovoril njeno ime. Ali je šlo za resnično sporočilo ali zgolj akustično iluzijo?

Ko je posnetek predvajala svoji prijateljici, je bila tudi ta šokirana. “To je glas tvoje mame,” je dejala. Sukičeva je dogodek opisala kot trenutek, ko je njena žalost dobila novo dimenzijo – mešanico upanja in strahu. “Morda res obstaja način, da nas naši ljubljeni nikoli povsem ne zapustijo,” je zapisala v enem izmed svojih zapiskov.

Psihološki in kulturni vidiki

Slovenija, dežela, kjer se tradicija prepleta z modernostjo, pogosto gleda skeptično na paranormalne pojave. Na podeželju še vedno krožijo zgodbe o duhovih in znakih iz onostranstva, toda v mestih, kjer prevladuje racionalno razmišljanje, so takšne zgodbe pogosto označene za vraže. Sukičeva, kot izobražena in razsvetljena osebnost, je zato s svojo zgodbo razdelila mnenja.

Psihologi opozarjajo, da je takšno iskanje znakov pogosto del žalovanja. Pareidolija, pojav, ko možgani prepoznajo vzorce tam, kjer jih ni (na primer obraze v oblakih ali glasove v šumih), je pogost pri ljudeh, ki doživljajo čustveno stisko. Sukičeva pa meni, da njene izkušnje presegajo zgolj psihološko razlago: “Preveč specifično je, da bi šlo za naključje,” je dejala.

Politična dimenzija: Ali je ta zgodba postala orodje za diskreditacijo?

Kot poslanka stranke Levica, ki jo mnogi označujejo za kontroverzno, je Sukičeva že vajena kritik. A njena izkušnja z raziskovanjem onostranstva je postala več kot le osebna zgodba – postala je tudi politično orožje. Njeni nasprotniki so jo uporabili za insinuacije, da je njen pogled na svet “odtujen od resničnosti”.

Zanimivo pa je, da se je veliko njenih podpornikov zgodbi odzvalo pozitivno. V nekaterih krogih so njeno odprtost videli kot znak, da je pripravljena govoriti o temah, ki jih večina ljudi raje potlači. “Zakaj bi morala biti smrt tabu? Ali ni prav soočanje z njo tisto, kar nas dela bolj človeške?” je Sukičeva komentirala.

Je to vera, znanost ali nekaj vmes?

Kaj se torej skriva za zgodbo Nataše Sukič? Gre za osebno prepričanje, ki ga ni mogoče empirično dokazati? Za psihološki proces žalovanja? Ali za nekaj, kar se izmika trenutnemu znanstvenemu razumevanju? Vprašanje stika z onostranstvom je eno najstarejših vprašanj človeštva – in še vedno ostaja brez dokončnega odgovora.

Zgodba Nataše Sukič je večplastna, čustvena in hkrati izzivalna. Medtem ko mnogi njeno izkušnjo zavračajo kot iluzijo, drugi v njej vidijo iskreno iskanje odgovorov na eno najbolj zapletenih vprašanj. Ne glede na to, ali verjamete v onostranstvo ali ne, zgodba Sukičeve ponuja zanimiv vpogled v človekovo željo po povezovanju z izgubljenimi ljubljenimi – in v moč, ki jo ima tehnologija pri raziskovanju tega neznanega področja.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

„Enja je umrla zaradi tujka v ustih in hkrati epileptičnega napada,“ je pojasnila, zakaj je deklica umrla…

LJUBLJANA – Izguba otroka je ena najtežjih izkušenj, ki jih lahko starši preživijo. Takšna izguba prinese globoko bolečino, ki pogosto vpliva na vse vidike življenja – psihološko, čustveno, fizično in celo duhovno. To izkuša tudi mama Mateja Ocvirk Štrajhar, ki je pred šestimi leti ostala brez hčerke Enje, o boleči izgubi pa je spregovorila v oddaji Dobro jutro na TV Slovenija. „Enja je umrla zaradi tujka v ustih in hkrati epileptičnega napada,“ je pojasnila, zakaj je deklica umrla…

Žalovanje po fazah

„Ta pot žalovanja je vseživljenjski proces. S tem se žalujočimi učimo živeti. Žalovanje ni linearno, poteka v valovih. Na nas je, kako te valove premostimo. Moje telo je sprva doživelo šok, ko je bila v komi na pediatrični kliniki. Bila sem otopela. Nisem razumela, kaj se je zgodilo. Niti nisem želela razumeti. Šele po pogrebu sem začutila obsežnost izgube. V tem akutnem obdobju je bilo res težko. Imela sem občutek, kot da se je na našo družino spustila gosta megla in nisem videla izhoda iz tega. Ves čas je bil prisoten jok, tudi žalost. Tudi ostala dva otroka sta bila zelo vpeta v to. A sem želela, da imata radostno otroštvo, zato sem se morala na neki točki odločiti, da stopim iz te teme. Dobila sem moč, ki sem jo takrat rabila, moč pa sem črpala odgovornosti in ljubezni od njiju. Morala sem se odločiti, da nehamo preživljati dneve tako, da le čakamo noč, ampak da začnemo spet živeti,“ je Mateja opisala način in faze žalovanja…

Otroci in žalovanje

„Zelo pomembna je podpora bližnjih, meni je bil v veliko oporo in pomoč moj mož. Da nisem kar obupala nad svojim življenjem. Drug drugemu sva si dajala podporo. Sva pa si tudi pustila, da sva imela vsak svoj prostor, da sva vsak na svoj način žalovala brez obsojanja, žalujejo tudi otroci, ki pa imajo to težavo, da svojih občutkov ne znajo opisati. Mi odrasli gremo skozi to razumsko, namo ubesediti, otroci pa ne… Zato sva temu žalovanju otrok dala velik pomen: prižigali smo svečke in imeli misel za Enjo, brali smo terapevtske pravljice, skupaj smo jokali, še danes jokamo. Tudi žalost je del življenja,“ še poudari Mateja.

Vsak starš se spoprijema s to bolečino na svoj način, vendar je nekaj skupnih občutkov in izzivov, s katerimi se soočajo:

1. Občutek izgube in praznine

Smrt otroka povzroči nenadno praznino, saj starši pogosto pričakujejo, da bodo otroci živeli naprej po njih. Z izgubo se tako poruši njihova predstava o življenjski poti, kar povečuje občutek praznine.

2. Krivda in vprašanja o smislu

Starši se pogosto sprašujejo, ali bi lahko kaj spremenili, da bi preprečili smrt svojega otroka. Krivda in obtoževanje sebe sta pogosta občutka, ki lahko dolgo časa bremenita.

3. Socialna izolacija

Bolečina, povezana z izgubo otroka, je pogosto težko razumljiva drugim ljudem. To lahko privede do občutkov izolacije, saj se starši počutijo, kot da jih ljudje okoli njih ne razumejo.

4. Izguba identitete in smisla

Otroci so pogosto bistveni del življenja staršev in njihovega občutka identitete. Po izgubi se mnogi starši spopadajo z vprašanji, kdo so zdaj in kako živeti naprej.

5. Različni načini žalovanja med partnerjema

Partnerja lahko žalujeta zelo različno, kar lahko povzroči nesporazume ali celo napetosti v odnosu. Nekateri se poglobijo v čustva, drugi pa se osredotočijo na dejavnosti, ki jim pomagajo preboleti izgubo.

Podpora in proces zdravljenja

Žalovanje je proces, ki ga ni mogoče pospešiti, vendar obstajajo načini, kako si starši lahko pomagajo:

• Psihološka pomoč in podpora: Pogovor s terapevtom ali skupinska terapija z drugimi starši, ki so doživeli podobno izgubo, lahko pomaga pri izražanju občutkov in razumevanju različnih stopenj žalovanja.
• Druženje z drugimi: Mnogokrat se starši umaknejo vase, vendar povezovanje z družino in prijatelji lahko ponudi tolažbo. Nekateri starši se udeležijo skupin za podporo, kjer lahko govorijo o svoji izkušnji.
• Izražanje čustev: Pisanje, slikanje ali druge oblike ustvarjalnega izražanja so lahko zdravilni načini za spoprijemanje z žalostjo.
• Priznavanje izgube in spoštovanje spomina: Nekateri starši ustvarijo posebne rituale, da počastijo spomin svojega otroka – na primer s spominskim kotičkom, zasaditvijo drevesa ali organizacijo dobrodelnega dogodka v njegovo čast.
• Vzeti si čas in biti potrpežljiv do sebe: Proces žalovanja traja in se pri vsakem odvija drugače. Pomembno je, da si starši dovolijo čutiti, kar čutijo, in si vzamejo čas za žalovanje.

Starši po izgubi otroka pogosto potrebujejo veliko časa in podpore, da najdejo novo ravnovesje in smisel v svojem življenju. Pomembno je, da vedo, da niso sami in da jim ni treba žalovati v tišini.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona RTV Slovenija

Cene je bil velik navijač in podpornik Primoža Rogliča.

ZAGORJE – Primoža Rogliča je v Zagorje in še prej Kisovec prišlo pozdravit veliko ljudi, poroča Ekipa24.si. Primožu v čast so odprli v Zagorju tudi kolesarsko stezo in park.

S cmokom v grlu

Vse lepo in prav, včerajšnji dan pa je bil kljub slovesnostim za Primoža težak. Umrl je Cene Koritnik – to je bil človek, ki je bil poleg, ko je Roglič kupil prvo kolo.

“Za vsak velik uspeh je zaslužna kopica ljudi, nikoli nisi sam. Prosil bi za nekaj sekund molka, ker se je ravno danes žal poslovil Cene Koritnik. Oseba, ki je šla z mano po moje prvo kolo in bi danes zagotovo bil med nami,” je z velikim cmokom v grlu povedal Roglič, zapisala pa ekipa.

Cene je bil velik navijač in podpornik Primoža Rogliča.

Sezona 2024

Primož Roglič je v sezoni 2024 znova dosegel nekaj izjemnih uspehov, a se je srečal tudi z več nesrečami in težavami. Njegov največji uspeh je bila četrta zmaga na Vuelti, s čimer se je izenačil z rekordom Roberta Herasa. Ta dosežek ga je še dodatno utrdil med največjimi kolesarji v zgodovini, saj je osvojil že pet Grand Tourov (štiri Vuelte in en Giro),​

Vendar pa sezona ni minila brez težav. Rogliča so ponovno spremljale smole in padci. Na Dirki po Franciji je moral predčasno končati tekmovanje zaradi dveh padcev. V enajsti etapi, ko je poskušal slediti Pogačarju in Vingegaardu, je padel in izgubil dragocen čas. Kljub naporom, da bi se pobral, je v naslednji etapi utrpel še hujši padec, zaradi katerega je moral končati Tour​

Podobno nesrečo je imel tudi na Dirki po Baskiji, kjer je prav tako grdo padel in predčasno zaključil​

Kljub padcem in težavam je sezono končal na visoki ravni z zmago na Vuelti, kar je pomenilo izjemen zaključek leta, v katerem je večkrat moral premagati tako fizične kot taktične izzive​

Roglič se je na tej točki odločil, da ne bo nastopil na dirki po Lombardiji, saj se je po dolgi in naporni sezoni odločil, da potrebuje čas za okrevanje in počitek​

V sezoni 2024 je Roglič znova dokazal svojo vztrajnost in borbenost, kljub težavam pa se je uspel vrniti na vrh in nadaljevati pisanje svoje izjemne kariere.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

Mariah Carey, svetovno znana pevka in ena najbolj prodajanih glasbenih izvajalk vseh časov, je doživela izjemno osebno tragedijo. Pretekli konec tedna sta na isti dan umrli njena mati Patricia in sestra Alison. Novica je pretresla tako glasbeno sceno kot širšo javnost, saj je Mariah Carey za mnoge simbol moči in vztrajnosti v industriji, ki je pogosto neizprosna.

V izjavi za medije, ki jo je ekskluzivno delila z revijo People, je Mariah spregovorila o globoki žalosti, ki jo je doletela. “Moje srce je zlomljeno, ker sem izgubila svojo mamo ta konec tedna. Žal je v tragičnem preobratu dogodkov na isti dan umrla tudi moja sestra,” je povedala pevka. Kljub bolečini je izrazila hvaležnost, da je lahko zadnji teden preživela ob svoji mami, kar je bil zanjo neprecenljiv čas slovesa. Prosila je za spoštovanje zasebnosti v teh težkih trenutkih, ko se sooča z neizmerno izgubo​.

Patricia Carey, ki je bila izjemno nadarjena operna pevka in vokalna trenerka, je imela velik vpliv na hčerkino glasbeno pot. Mariah je odraščala ob zvokih materinih vaj in njenih nastopov, kar je nedvomno vplivalo na razvoj njenega izjemnega vokalnega talenta. A njun odnos je bil pogosto zapleten. V svoji avtobiografiji “The Meaning of Mariah Carey” je pevka zapisala, da je bil njun odnos poln nasprotij, prepleten s ponosom, bolečino, hvaležnostjo in razočaranji. Kljub vsem težavam pa je Mariah vedno izkazovala ljubezen do svoje matere in priznala, da je bila Patricia ključna figura v njenem življenju​.

Alison Carey, Mariahina starejša sestra, je imela prav tako zapleten odnos s pevko. Alison, ki se je več let soočala z zdravstvenimi težavami in osebnimi izzivi, je bila večkrat v središču medijske pozornosti zaradi svojih težav in sporov z Mariah. V svoji avtobiografiji je Mariah zapisala, da je bilo v določenih trenutkih njenega življenja “čustveno in fizično varneje”, da ni imela stikov z Alison in bratom Morganom. Kljub temu je ta dvojna izguba zagotovo globoko prizadela pevko, ki se zdaj sooča z novim poglavjem žalovanja in spominov​.

Mariah Carey, ki je skozi svojo kariero dosegla nešteto glasbenih uspehov in prejela številne nagrade, vključno s petimi Grammyji, je zdaj postavljena pred enega najtežjih preizkusov v svojem življenju. Občutljiva in ganljiva narava njene izjave kaže, da se pevka, kljub svoji moči in neodvisnosti, globoko zaveda pomena družinskih vezi, tudi če so te včasih zapletene.

Oboževalci in kolegi iz glasbene industrije so Mariah izkazali podporo in sočutje v teh težkih trenutkih. Njena zgodba je opomnik, da tudi zvezdniki, kljub bleščečemu videzu in uspehom, niso imuni na bolečino in izgube, ki jih prinaša življenje.

EK; Zajem zaslona X, X