Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Strel v samoobrambi?

Zaporna kazen za lovca: V sredo je tožilstvo v mestu Foix na jugu Francije zahtevalo pogojno zaporno kazen za 81 letnega lovca, ki je leta 2021 v naravnem rezervatu v Pirenejih ubil medvedko, Šlo naj bi za potomko slovenskih medvedov. 

Ubita medvedka Caramelles je potomka medvedke Mellbe in medveda Pyrosa. Oba sta bila skotena v Sloveniji in v letih 1996 in 1997 preseljena na področja Francoskih Pirijenev.

Kaj se je zgodilo?

Skupina lovcev je v rezervatu Mont Valier novembra 2021 lovila divje svinje, ko je enega od njih napadla medvedka Caramelles. Moškega, ki je bil v bližini dveh njenih mladičev, je vlekla več metrov, nakar jo je lovec ustrelil.

Je bil to strel v samoobrambi?

Lovec trdi, da je streljal v samoobrambi in da ni imel druge izbire. »Nisem imel druge izbire, kot da se soočim z medvedom, ki me bo pojedel,« je povedal sodišču v Franciji in pojasnil, da je bil tarča mladičeve matere.

»Najina pogleda sta se srečala in potem me je obtožila,” je povedal sodišču. Prijela me je za levo stegno, v paniki sem izstrelil strel iz puške. Režeče se je umaknila, obšla me in me ugriznila v desni meč. Padel sem, jedla mi je nogo. Ponovno sem pripravil puško in sprožil.«

A tožilstvo vztraja drugače. Naravni rezervat v Pirenejih je območje, kjer živi rjavi medved, ki je zaščitena vrsta.  Glede na izsledke preiskave je bila medvedka ubita 400 metrov izven dovoljenega lovnega območja. Lovec je po besedah tožilca zavestno tvegal spopad z medvedom v rezervatu, ki je za medveda območje miru. Zanj zato zahteva štirimesečno pogojno zaporno kazen in dveletno prepoved nošenja orožja. Za vseh 16 lovcev pa odvzem lovskih dovoljenj in denarne kazni. Po najslabšem scenariju pa mu grozi do tri leta zapora zaradi smrti medveda in globa v višini 150.000 evrov (126.000 funtov) zaradi uničenja zaščitene vrste , medtem ko se drugi lovci soočajo z denarno kaznijo zaradi nepooblaščenega streljanja v državnem rezervatu. Sodbo naj bi izrekli 6. maja.

Zagovorniki pravic živali trdijo, da so medvedi sestavni del gorskega ekosistema, ki je zaradi človeških dejavnosti zelo krhek. Ob tem ga dodatno ogrožajo tudi podnebne spremembe. Glede na ocene iz leta 2023 naj bi v Pirenejev živilo približno 80 medvedov. Njihovo števili se je v zadnjih desetletjih drastično zmanjševalo. Zato je Francija začela izvajati program ponovne naselitve medvedov na področje Pirenejev.

To področje velja za naravni rezervat.  

Vir: Independent

Foto: Unsplash

Pripravila: AK

Kaj se je dogajalo v taborniških vrstah? 20 let zapora za starešino

Nekdanji starešina gorenjskih tabornikov obsojen na več kot 20 let zapora zaradi spolnih zlorab mladoletnikov

Kranj, 20. marec 2025 – Nekdanji starešina enega izmed taborniških rodov na Gorenjskem je bil na kranjskem okrožnem sodišču spoznan za krivega več kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost mladoletnih oseb. Sodišče mu je izreklo enotno zaporno kazen 20 let in treh mesecev. Sodba še ni pravnomočna, obtoženi pa ostaja v priporu.

Obtožbe in sodni postopek

Tožilstvo mu je na hrbet naložilo 19 kaznivih dejanj. Ne eno, ne dve, ampak devetnajst. Med njimi spolna zloraba slabotne osebe, spolno nasilje, kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja. Tudi napad na osebo, mlajšo od 15 let. Pa prikazovanje in posest neprimernega gradiva. Težka obtožba za vsakogar – posebej pa za nekoga, ki bi moral biti mladim zgled.

Dejanja so se dogajala od leta 2015 do 2023. Večina žrtev? Mladoletniki. Mnogi pod vplivom alkohola, nemočni, nezmožni upora. Kdo ve, koliko časa bi se to še dogajalo, če ne bi v 2023 padla ovadba. In nato sledi sodni postopek. Tričlanski senat pod vodstvom sodnika Uroša Ferjana je obdolženca spoznal za krivega vseh dejanj – razen enega. To je zastaralo. Kazen? 20 let in trije meseci.

Tožilka Nadja Gasser je zahtevala 30 let zapora. „Zadovoljna sem, da je sodišče sledilo našim obrazložitvam,“ je dejala. A ali se bo pritožila? Odločitev pride kasneje, ko bo imela v rokah pisno sodbo.

Reakcija Zveze tabornikov Slovenije

Ko so v Zvezi tabornikov Slovenije izvedeli za dogajanje, jih je streslo. Taborništvo v Sloveniji ima dolgo zgodovino, temelji na vrednotah kot so solidarnost, odgovornost in spoštovanje. In zdaj to?

„Varnost otrok je naša prva skrb,“ so zatrdili v izjavi za javnost. Takoj so osumljenca odstranili iz vseh aktivnosti. Obvestili starše, ponudili pomoč žrtevam. Sodelovali s preiskovalci. To ni nekaj, kar bi lahko pometli pod preprogo.

Ob tem so napovedali tudi pregled notranjih protokolov. Ostri ukrepi, strožja pravila, več izobraževanja. Da se kaj takega ne ponovi.

(Vir: rtvslo.si)

Ni osamljen primer

Slovenija ni edina, kjer mladinske organizacije pretresajo takšni primeri. Spomnimo – Katoliška cerkev, skavti v ZDA, primeri v nogometnih klubih. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsaka peta deklica in vsak sedmi deček doživi spolno zlorabo pred 18. letom. To so surove statistike.

Po vsem svetu so mladinske organizacije pod pritiskom, da izboljšajo varnostne standarde. Da bodo otroci resnično varni tam, kjer naj bi se učili življenjskih spretnosti, ne pa doživljali travme.

(Vir: 24ur.com)

Kako naprej?

Pogovor. Izobraževanje. Protokoli.

Strokovnjaki opozarjajo, da je treba otroke in mladostnike izobraziti, da prepoznajo nevarne situacije. Da se upajo pogovoriti. Organizacije pa morajo imeti jasne poti za prijavo sumov zlorab. Ni dovolj reči, da je varnost na prvem mestu – treba je to dejansko udejanjiti.

V Zvezi tabornikov so napovedali nove ukrepe. Jasnejše smernice, dodatna izobraževanja. Elektronski naslov za anonimne prijave. Ničelna toleranca mora biti pravilo, ne le fraza.

(Vir: rtvslo.si)

Primer starešine gorenjskih tabornikov je opomnik – vsak sistem lahko zataji. Zato moramo biti pozorni. Postaviti varnost otrok na prvo mesto. Ne šele takrat, ko je škoda že narejena.

Sodišče je odločilo. Toda delo se tu ne konča. Kako naprej, je odvisno od vseh nas.

Pripravil: N. Z.

Vir:

  • RTV Slovenija (RTVSLO)
  • 24ur.com
  • Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)

Policistka, ki je sek*** z zapornikom, gre v zapor! Pricurljal je tudi posnetek…

Tridesetletna Linda De Sousa Abreu iz Fulhama je bila obsojena na 15 mesecev zapora zaradi spolnih odnosov z zapornikom v zaporu Wandsworth. Policija je sprožila preiskavo, potem ko je v javnost pricurljal posnetek. De Sousa Abreu, mati enega otroka, je bila aretirana in je priznala krivdo zaradi kršitve uradne dolžnosti na sodišču v Isleworthu julija lani. Pred sodiščem se je pojavila ta ponedeljek v sivem kostimu in beli srajci, kjer ji je bila izrečena zaporna kazen v trajanju 15 mesecev.

View this post on Instagram

A post shared by Linda 💋 (@linda_de_sousaabreu)

“Spustili ste se v spolno aktivnost z zapornikom. S tem ste izgubili ugled svoje vloge uslužbenke in storili kršitev uradne dolžnosti, kar spodkopava disciplino v zaporu ter povečuje tveganje za vaše sodelavce,” ji je povedal sodnik Martin Edmunds.

Skupaj z možem delila eksplicitne vsebine

Incident se je sicer zgodil med njenim delovnim časom v zaporniški celici med 26. in 28. junijem prejšnjega leta, dogodek pa je posnel drug zapornik. Posnetek, dolg skoraj pet minut, je postal viralen na družbenih omrežjih. Po objavi posnetka je bila De Sousa Abreu identificirana in aretirana na letališču Heathrow, ko je poskušala odpotovati v Madrid. Julija lani je na sodišču v Isleworthu priznala krivdo za zlorabo javne funkcije. Med sojenjem je obramba poudarila njene duševne težave, vključno s hudo osebnostno motnjo in ADHD, ki naj bi prispevali k njenemu impulzivnemu vedenju. Kljub temu je sodnik Martin Edmunds KC poudaril resnost njenega dejanja, ki je omajalo disciplino v zaporu in povečalo tveganje za njene sodelavce.

De Sousa Abreu, rojena v Venezueli, je imela pred tem profil na platformi OnlyFans, kjer je skupaj z možem delila eksplicitne vsebine. Poleg tega je nastopila v oddaji “Open House: The Great Sex Experiment” na Channel 4, ki raziskuje koncept nemonogamije.

su; Foto: Instagram

Znašal se je nad partnerko, zdaj bo božične praznike preživel za zapahi

LJUBLJANA – Ko je noč prekratka: policija na preizkušnji zaradi pestrega dogajanja v prestolnici

V zadnjih 24 urah je ljubljanska policija opravila pravi maraton – prejeli so 614 klicev, od katerih jih je 180 terjalo konkretno posredovanje. Kriminaliteta, javni red in mir, prometna varnost – vse v enem dnevu? Ni čudno, da bi ob takšnem tempu marsikdo potreboval dodatno skodelico kave, če ne kar dve.

Nasilje v družini

Posebej izstopata dva primera nasilja v družini, ki nikoli ne pustita ravnodušnih – domača varnost, ki bi morala biti temelj miru, je v teh primerih razbita kot zrcalo, ki ga ni mogoče preprosto popraviti. V enem primeru so kršitelju izrekli ukrep prepovedi približevanja v drugem pa so mu odvzeli prostost in zbirajo obvestila zaradi suma kaznivega dejanja.

V družinskih tragedijah, kjer so policisti posredovali, se zdi, da je šlo za vse prej kot enostavne situacije. Kje je meja? Kdaj družinsko življenje preide v nevarno območje, kjer je potrebna intervencija?

Kriminaliteta: Tatovi ne poznajo praznikov

Na področju kriminalitete so policisti obravnavali 9 tatvin, 5 vlomov in 4 primere poškodovanja tuje lastnine.

Vlomna statistika:

  • Grosuplje: Storilec je vlomil v hišo, kot da bi šlo za lasten dom, in odnesel denar ter nakit. Škoda? Približno 2.000 evrov. A kdo lahko oceni tudi čustveno ceno takšnega dogodka?
  • Ljubljana, center: Vlom v stanovanje, kjer so nepridipravi “počistili” različne predmete. Oškodovanje znaša 1.000 evrov – morda manj kot v Grosuplju, a še vedno dovolj, da lastniku pokvari praznično razpoloženje.

Prometna varnost: Nepazljivost, ki stane

Na slovenskih cestah so se zgodile 23 prometne nesreče z materialno škodo, poleg tega pa tudi dve nesreči z lažjimi poškodbami. Prvi dogodek se je zgodil na Poti rdečega križa v Ljubljani, kjer je voznica odvzela prednost pešcu – rezultat? Lažje telesne poškodbe in prometni prekršek, ki bo verjetno povzročil večjo luknjo v njenem proračunu kot v avtu.

Druga nesreča je bila bolj filmske narave: voznik kombija v naselju Dol pri Hrastniku je zapeljal preblizu roba ceste, njegovo vozilo pa se je na nasipu prevrnilo na bok. Sreča v nesreči je bila, da jo je odnesel le z lažjimi poškodbami – a je res treba dobesedno “izkusiti” rob ceste, da se zavedamo nevarnosti?

Javni red in mir: Ko vino in jeza zameglita razum

Policisti so posredovali v 16 primerih kršitev javnega reda in miru, od tega 12-krat na javnih mestih in 4-krat v zasebnih prostorih. Dve osebi sta morali celo prespati na policijski postaji – včasih je res bolje prespati jezo, a morda ne za rešetkami.

Migracije: Nezakoniti prehodi meje

Obravnavani so bili štirje posamezniki, ki so nezakonito prestopili državno mejo. Kaj jih je pripeljalo sem? Upanje na boljše življenje? Strah pred preteklostjo? Migracije ostajajo tema, ki razdvaja in združuje hkrati – ena številka, a štiri človeške usode, ki se bodo odvile drugače, kot so si morda zamislili.

Vir: Policijska uprava Ljubljana

Napisal: N. Z.

Peter, ki je bil obsojen zaradi udeležbe na protestih, je umrl v zaporu

LONDON – Šokantna smrt političnega zapornika razkriva resnični obraz demokracije? Peter Lynch, ki je bil pred skoraj tremi leti obsojen zaradi udeležbe na protestih proti ilegalni migraciji, je umrl v angleškem zaporu. Njegova smrt je odprla številna vprašanja o svobodi govora, političnem preganjanju in stanju človekovih pravic v Združenem kraljestvu. Primer Lynch zdaj služi kot opozorilo na vse večje omejevanje pravic, ki naj bi jih zagotavljala najstarejša evropska demokracija.

Peter Lynch na enem izmed protestov:

Od protesta do zapora

Lynch je bil aretiran na avgustovskih protestih, kjer je pred migrantskim centrom v Združenem kraljestvu izražal nasprotovanje britanski politiki do migracij. Nosil je plakat in vpil gesla, usmerjena proti ilegalnim migrantom, Svetovnemu gospodarskemu forumu (WEF) ter britanski policiji, ki po njegovih besedah ni zaščitila državljanov. Zaradi svoje dejavnosti je bil obsojen na skoraj tri leta zapora, kar je povzročilo ogorčenje pri številnih aktivistih za človekove pravice.

Po besedah britanske novinarke Isabel Oakeshott, ki je o primeru obširno poročala na družbenih omrežjih, je bilo Lynchovo stanje v zaporu nesprejemljivo:

  • Neprimerni pogoji v zaporu, kot so slabe življenjske razmere, pomanjkanje ustrezne zdravstvene oskrbe ali slab tretma s strani osebja.
  • Zloraba oblasti ali prekomerna kazen, kar pomeni, da so bile kazni ali omejitve, ki jih je doživel Lynch, nesorazmerne z njegovim dejanskim prekrškom.
  • Politično motivirana obravnava, pri kateri je bil obsojen in kaznovan strožje zaradi svojih političnih prepričanj ali dejavnosti, kar namiguje na represivne ukrepe s strani države.

Oakeshott je z izjavami želela izpostaviti, da je Lynchova smrt v zaporu posledica nečesa več kot zgolj običajnega prestajanja kazni; namesto tega nakazuje na domnevne zlorabe s strani državnih organov, ki so ga obravnavali na nesprejemljiv način.

Poudarila je tudi, da je Lynch v bistvu postal eden prvih političnih zapornikov v sodobni zgodovini Združenega kraljestva. Oakeshottovo izjavo je povzel tudi britanski Daily Mail.

Politična represija ali upravičena kazen?

Primer Peter Lynch je ponovno vzbudil razprave o tem, kje se v demokratični družbi konča pravica do svobode govora in kje se začne nevarnost političnega preganjanja. Mnogi zagovorniki pravic menijo, da bi morala država ščititi pravico do izražanja, tudi kadar gre za nepriljubljena ali kontroverzna mnenja. Lynchovo zaprtje in smrt zato vidijo kot poskus utišanja politične opozicije, kar spominja na represivne ukrepe v nedemokratičnih državah.

Nekateri pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi takšna dejanja lahko imela resne posledice za prihodnost svobode govora v Združenem kraljestvu. Kot so zapisali v članku britanskega časnika The Guardian, so primeri političnega preganjanja v državi redki, a vse bolj zaskrbljujoči. Izražena so bila tudi opozorila, da bi lahko stroge kazni, kot je bila Lyncheva, ustvarile ozračje strahu in samocenzure med tistimi, ki se želijo zavzemati za spremembe.

Svoboda govora pod vprašajem

Čeprav dogodek neposredno ne vpliva na Slovenijo, pa odmeva tudi v naših razpravah o človekovih pravicah in svobodi govora. V Sloveniji so vprašanja o političnih pravicah in svobodi izražanja že večkrat dvignila prah, predvsem v povezavi z omejevanjem protestov in javnih shodov. Primer Lynch bi lahko bil pomemben signal za slovenske aktiviste, ki si prizadevajo za ohranjanje demokratičnih standardov.

Zaradi razširjenosti družbenih omrežij in mednarodnih aktivističnih skupin se danes hitro širijo informacije o primerih politične represije v tujini, kar vpliva na javno mnenje tudi v Sloveniji. Bo Lynchova smrt sprožila val sprememb? Nekateri menijo, da bi lahko vodila k večji ozaveščenosti o pomembnosti varovanja političnih pravic in preprečevanju morebitnih zlorab oblasti.

Zapisali so: “Peter Lynch je s svojim življenjem plačal za tole:”

Smrt Petera Lyncha je več kot le tragičen dogodek – je simbol vprašanj, s katerimi se sooča sodobna demokracija. Medtem ko vladajoči zatrjujejo, da je bila kazen upravičena zaradi zaščite javnega reda, mnogi aktivisti in pravni strokovnjaki vztrajajo, da je šlo za nepravično omejevanje svobode govora. Primer bo nedvomno ostal v spominu kot pomembna prelomnica v britanskem razumevanju pravic posameznika.

Vir: Poročilo Isabel Oakeshott na X, povzeto po članku Daily Mail in The Guardian.

Slovenski zapori prepolni: Ali bodo obsojenci ostali na prostosti?

Slovenski zapori se že dolgo soočajo s hudo prezasedenostjo, vendar se je stanje v zadnjih letih poslabšalo do točke, ko je težava postala kritična. Zasedenost slovenskih zaporov trenutno dosega kar 140 odstotkov razpoložljivih zmogljivosti, najhuje pa je v ljubljanskem zaporu na Povšetovi, kjer število zapornikov skoraj dvakrat presega predvidene kapacitete. Poleg tega se zapori soočajo s pomanjkanjem pravosodnih policistov, kar še dodatno ogroža varnostne razmere.

Varnost v zaporih pod vprašajem

Eden glavnih izzivov, s katerimi se sooča Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks), je zagotavljanje zadostnega števila pravosodnih policistov. Nenehno objavljajo razpise za prosta delovna mesta, a zanimanje je izjemno nizko. Glavni razlog za to je nizka plača, ki ob težkih delovnih pogojih ne privablja novih kadrov. Število policistov je kljub prizadevanjem občutno prenizko, da bi lahko učinkovito nadzorovali vedno večje število zapornikov, kar ogroža tako varnost zaposlenih kot tudi zapornikov.

Evropsko sodišče za človekove pravice je Slovenijo leta 2012 že obsodilo zaradi neustreznih razmer v ljubljanskem zaporu, vendar se zdi, da se zgodovina ponavlja. Zaradi prenatrpanosti zaporov prihaja do kršitev človekovih pravic, saj zaporniki nimajo zagotovljenih osnovnih pogojev za dostojno prestajanje kazni.

Zakaj so zapori tako polni?

Velik del težav je mogoče pripisati spremembam kazenske zakonodaje iz leta 2020, ko so bile za prekrške, povezane s prepovedanim prehajanjem meje, povišane kazni. Število zapornikov se je močno povečalo, predvsem zaradi tujih državljanov, ki so nezakonito prečkali mejo ali tihotapili ljudi. Velika večina teh zapornikov so tujci, kar še dodatno zapleta vprašanje njihove prestajanja kazni, saj prekinitev kazni za njih pogosto ni mogoča.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je nedavno priznala, da je stanje v zaporih skrb vzbujajoče, saj težave z zasedenostjo ogrožajo vzdrževanje reda, discipline ter izvajanje zdravstvenih in drugih programov v zaporih. V odgovor na to stanje je Državni zbor septembra 2024 sprejel novelo Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki vladi omogoča ukrepe v primeru zaostrenih varnostnih razmer.

Rešitve v obliki začasnih ukrepov?

Sprejeta novela predvideva tri glavne ukrepe za obvladovanje prezasedenosti zaporov: možnost prekinitve prestajanja kazni, odlog začetka prestajanja kazni in opravljanje nalog pravosodnih policistov s strani nekdanjih zaposlenih v tem poklicu. Čeprav so ti ukrepi že bili uspešno preizkušeni med pandemijo COVID-19, se mnogi sprašujejo, ali bodo tokrat imeli zadosten učinek, glede na to, da velik del zapornikov zaradi varnostnih razlogov ne more biti izpuščen.

Glavni problem predstavljajo priporniki, saj zanje ukrepi ne veljajo. V Ljubljanskem zaporu na Povšetovi je kar 88 odstotkov oseb pripornikov, kar pomeni, da bo problem prezasedenosti tam ostal neodpravljen tudi ob morebitni uveljavitvi začasnih ukrepov. Poleg tega je polovica zapornikov tujih državljanov, kar omejuje možnost njihovega izpusta ali prekinitve kazni.

Izzivi za prihodnost

Vprašanje ostaja, ali bodo ti ukrepi sploh učinkoviti pri reševanju prezasedenosti zaporov. Nabor obsojencev, ki bi prišli v poštev za predčasni izpust ali prekinitev kazni, je zelo majhen, saj bodo o vsakem primeru presojali glede na varnostna tveganja. Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da bi bilo začasno izpuščenih največ 30 obsojencev, kar pa je ob trenutnem številu zaprtih oseb zgolj kaplja v morje.

Ključno vprašanje je, kako reševati problem nezakonitih prehodov meje, ki bistveno vplivajo na polnjenje slovenskih zaporov. Dokler se ta problem ne bo ustrezno naslovil, se zdi, da bodo slovenski zapori ostali prenatrpani, kar bo še naprej ogrožalo tako varnost kot tudi človekove pravice zaprtih oseb.

Zapornike bodo zaradi prenatrpanosti zaporov kar izpustili … Smo zares še varni?

Napisal: E. K.

Vir: Ursiks, Freepik

Zaporniki v Sloveniji: Presenetljive ugodnosti, ki so jih deležni tudi najhujši kriminalci

V slovenskih zaporih ne vladajo zgolj strogi predpisi in omejitve, ampak tudi številne ugodnosti, o katerih večina ljudi niti ne sanja. V tem članku razkrivamo, kako poteka vsakodnevno življenje zapornikov, s kakšnimi izzivi se soočajo, in osvetljujemo resnično izpoved bivšega zapornika, ki je izkusil temne plati zaporniškega sistema. Ali zaporniški sistem resnično služi svojemu namenu ali pa postaja prostor, kjer prepovedane dejavnosti kljubujejo zakonom? Razkrijmo resnico!

Dnevna rutina zapornikov

Slovenski zaporniki imajo strogo določeno dnevno rutino, ki jo morajo dosledno spoštovati. Vsak dan se začne zgodaj zjutraj, ko morajo vstati in urediti svoje celice. Po zajtrku sledijo različne aktivnosti, od delovnih nalog do izobraževalnih programov, odvisno od tega, kakšne možnosti so na voljo v posameznem zaporu. Tisti zaporniki, ki so vključeni v delovne programe, delajo več ur na dan, pogosto v sodelovanju z lokalnimi podjetji, kjer pridobivajo praktične veščine.

Prosti čas je običajno namenjen rekreaciji ali obiskom družinskih članov, kjer imajo zaporniki dostop do fitnes centrov, igrišč, knjižnic in celo televizije. Pomemben del zaporniškega življenja je tudi možnost izobraževanja. Zaporniki se lahko vključijo v osnovno, srednješolsko ali poklicno izobraževanje, kar jim po izpustitvi omogoča boljše možnosti za uspešno vrnitev v družbo.

Izobraževanje in usposabljanje – pot do novega začetka?

Velik poudarek je v slovenskih zaporih na rehabilitaciji zapornikov. Poleg rednega izobraževanja lahko zaporniki pridobijo različne poklicne kvalifikacije, kar je še posebej pomembno za tiste, ki po izpustitvi želijo vstopiti na trg dela. Izobraževalni programi in psihološka pomoč so namenjeni zmanjševanju stopnje povratništva, kar pomeni, da sistem poskuša zapornike pripraviti na novo življenje zunaj zaporniških zidov. Čeprav se zdi, da ti programi uspešno pomagajo nekaterim, statistika kaže, da je povratništvo v Sloveniji še vedno precej visoko.

Ugodnosti v zaporih – več, kot bi si mislili

Kljub omejenim možnostim, zaporniki v slovenskih zaporih uživajo številne ugodnosti. Hrana je redno na voljo, pri čemer so obroki prilagojeni različnim prehranskim potrebam, kot so vegetarijanske diete ali posebne prehrane za diabetike. Zaporniki imajo pravico do rednih obiskov, pošiljanja in prejemanja pošte ter nadzorovanih telefonskih klicev.

Eden od največjih presenečenj pa je možnost začasnih izhodov, ki so nekaterim zapornikom omogočeni pod strogim nadzorom. Takšni izhodi jim omogočajo kratek stik z zunanjim svetom, kar je redka, a cenjena priložnost.

Osebna izpoved bivšega zapornika: Temačna resničnost za zapornimi zidovi

Peter (ime je spremenjeno), bivši zapornik, ki je prestajal 5-letno kazen zaradi preprodaje drog, razkriva, da zapori niso le prostori kazni, ampak tudi prostori, kjer se dogajajo skrivnostne in pogosto prepovedane dejavnosti. “Ko sem prišel v zapor, sem bil prepričan, da bom samo odslužil kazen in šel domov, vendar sem hitro ugotovil, da zapor ni samo to, kar vidiš od zunaj,” se spominja Peter.

Prepovedane dejavnosti v zaporu

Kljub strogim pravilom in nadzoru je prepovedana dejavnost v zaporu stalnica. Peter se spominja, kako so droge krožile med zaporniki: “Če si hotel, si lahko dobil karkoli – marihuano, kokain, tablete. Najpogosteje so jih tihotapili obiskovalci, včasih pa celo podkupljeni stražarji.” Droge so pogosto privedle do nasilja in prepirov med zaporniki, saj so nastajali dolgovi, ki jih ni bilo lahko poplačati. “Videti nekoga, kako je zaradi dolga pretepen ali celo huje, ni bilo nič neobičajnega,” pravi Peter.

Poleg drog je bila stalnica tudi doma narejena alkoholna pijača, znana kot “zaporniško vino”. “Čeprav so stražarji pogosto preverjali celice, so zaporniki vedno našli načine, kako skriti prepovedane stvari,” se spominja Peter.

Boj za preživetje: Fizično in psihično

Peter priznava, da je bilo življenje v zaporu pogosto težje psihično kot fizično. “Biti zaprt pomeni, da si prisiljen preživljati čas z ljudmi, ki jim ne zaupaš. Nekateri so bili pripravljeni storiti karkoli, da bi si izboljšali svoj položaj, kar je ustvarjalo nenehno napetost.” Peter je bil priča številnim konfliktom med zaporniki, pogosto zaradi drobnih nesoglasij ali prepovedanih dejavnosti. Vendar pa je bil največji izziv ohraniti lastno duševno zdravje: “Depresija in anksioznost sta v zaporu povsem običajni. Vsak dan je bil boj sam s sabo, da se ne bi zlomi.”

Povratništvo – vedno večja težava

Kljub številnim rehabilitacijskim programom je stopnja povratništva v Sloveniji še vedno zaskrbljujoča. Po podatkih Ministrstva za pravosodje se približno 30 % zapornikov vrne v zapor po izpustitvi. Peter pravi, da to ni presenetljivo: “Mnogi zaporniki, ki pridejo ven, nimajo kam iti. Nimajo podpore družine ali prijateljev, delo je težko najti in tako se hitro vrnejo k starim navadam.”

Nauki iz zaporniškega življenja

Življenje v slovenskih zaporih ni enostavno, a ugodne razmere in rehabilitacijski programi ponujajo upanje za tiste, ki se želijo spremeniti. Peter, ki je danes ponovno na svobodi, priznava, da mu je zapor dal čas za razmislek o njegovem življenju, a dodaja, da bi moral biti sistem bolje prilagojen za pomoč zapornikom po izpustitvi. “Čeprav sem bil zaprt, sem imel srečo, da sem imel podporo družine, ko sem prišel ven. Vendar vsi niso tako srečni.”

Petrova izkušnja razkriva resnično sliko življenja za rešetkami – polno ugodnosti, a hkrati tudi nevarnosti in izzivov, ki jih morajo zaporniki premagati vsak dan. Zapori so prostori rehabilitacije, a brez ustrezne podpore ob izpustitvi se mnogi znova znajdejo v istem začaranem krogu kriminala. Slovenski zaporniški sistem ima še veliko prostora za izboljšave, še posebej pri zmanjševanju stopnje povratnikov in omogočanju lažje vrnitve v družbo.

Napisal: N. Z.

Vir: www, X

Drama v goriškem zaporu: požar zanetil zapornik

V goriškem zaporu je včeraj pozno zvečer izbruhnil požar, ki ga je zanetil eden izmed zapornikov v oddelku za osebe s težjo prilagodljivostjo. Incident je sprožil velik preplah in hitro posredovanje osebja zapora in policije. Kljub temu, da je bil požar hitro pogašen, je dogodek razkril resne izzive in tveganja, s katerimi se soočajo tako zaporniki kot zaposleni v zaporu.

Požar je izbruhnil okoli 22. ure. Zapornik, ki je bil nastanjen v oddelku za osebe s težjo prilagodljivostjo, je z vžigalnikom zanetil ogenj v svoji celici. Zapornik je zažgal posteljnino in nekaj osebnih predmetov, kar je povzročilo paniko med zaporniki in osebjem. Kljub hitremu posredovanju osebja zapora in policistov, ki so požar pogasili, je situacija ostala napeta, saj je isti zapornik, ki je zanetil požar, napadel enega izmed policistov, ki mu je priskočil na pomoč. Policista so po napadu prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so ugotovili, da so njegove poškodbe takšne, da bo potreboval sedemdnevno zdravljenje.

Sindikat USPP je v odzivu na dogodek pohvalil prisebnost in strokovnost policistov ter opozoril na resnost situacije v zaporih. Zahtevali so, da se politikom in javnosti predstavi resnično stanje ter da se poveča pozornost namenjena varnosti v zaporih. Izpostavili so potrebo po izboljšanju pogojev dela in varnostnih ukrepov, da bi se preprečili podobni incidenti v prihodnosti. Prav tako so pozvali k preverjanju, kako je zapornik prišel do vžigalnika, saj je to strogo prepovedano.

Policija je v svojem dnevnem poročilu dogodek označila kot resen incident, ki je zahteval hitro in učinkovito posredovanje. Poudarili so, da je bil požar sicer hitro pogašen, vendar bi lahko imel hujše posledice, če ne bi bilo hitrega posredovanja zaposlenih in policistov. Prav tako so izrazili zaskrbljenost glede napada na policista ter poudarili potrebo po dodatnih varnostnih ukrepih v zaporih.

Po incidentu je bila sprožena preiskava, ki bo razjasnila okoliščine požara in ugotovila, kako je prišlo do tega dogodka. Preiskava bo prav tako ocenila, ali so bili upoštevani vsi varnostni protokoli in ali so potrebne dodatne izboljšave. Varnost v zaporih je namreč ključnega pomena za zaščito tako zapornikov kot zaposlenih, zato bo preiskava osredotočena na identifikacijo vseh možnih pomanjkljivosti v obstoječem sistemu.

Incident v goriškem zaporu je sprožil številne razprave o stanju zaporskega sistema v Sloveniji. Javnost in različne nevladne organizacije so izrazile skrb glede pogojev v zaporih in pozvale k nujnim reformam. Poudarili so, da je potrebno več vlagati v izboljšanje pogojev bivanja za zapornike ter v usposabljanje in zaščito zaposlenih. Incident je razkril tudi širše družbene izzive, kot so duševno zdravje zapornikov in potreba po ustrezni obravnavi oseb s težjimi prilagoditvenimi težavami.

Požar v goriškem zaporu je pokazal na pomembne pomanjkljivosti in izzive, s katerimi se sooča zaporski sistem. Hitra reakcija zaposlenih in policistov je preprečila hujše posledice, vendar je dogodek opozoril na nujno potrebo po reformah in izboljšavah. Varnost in dobrobit zapornikov ter zaposlenih morata biti prednostna naloga, saj le tako lahko zagotovimo učinkovito in humano upravljanje zaporov. Preiskava bo razjasnila podrobnosti dogodka in omogočila sprejetje potrebnih ukrepov za preprečevanje podobnih incidentov v prihodnosti.

Napisal: N. Z. Vir: Policija.si, Primorski dnevnik, www. Fotografija je simbolična