Na teh odsekih boste letos obtičali v kolonah! Velike zapore in prenove cest po vsej Sloveniji – preverite, kje!

Če ste se v zadnjem času peljali po slovenskih avtocestah, ste gotovo opazili, da so nekateri odseki že zdaj obremenjeni do skrajnosti – kaj šele, ko se začnejo obsežna gradbena dela! Leto 2025 bo prineslo vrsto zapor, prometnih preusmeritev in posledično – neizogibnih zastojev. Še posebej kritično bo na štajerskem in primorskem kraku, kjer bo DARS začel dva največja projekta zadnjih let: širitev štajerske avtoceste in postavitev protivetrnih ograj na vipavski hitri cesti.

Nič kaj vzpodbudne novice za voznike, ki se že zdaj vsakodnevno prebijajo skozi jutranje konice proti Ljubljani ali večerne zastoje na izhodih iz prestolnice. Bi se temu lahko izognili? Ali pa bomo še eno leto preklinjali počasno vožnjo po deloviščih?

Tretji pas na štajerski vpadnici: konec reševanja ali nova prometna past?

Vozniki, ki se vsak dan vozijo proti Ljubljani iz Štajerske, dobro poznajo prizor: dolga kolona, počasno premikanje, zavrti pogledi v armaturno ploščo in radijske postaje, ki poročajo, da so zamude znova daljše od pričakovanj. DARS je končno dal zeleno luč projektu tretjega pasu med Domžalami in Zadobrovo, ki naj bi promet vsaj nekoliko razbremenil.

Vendar, pozor! Med gradnjo bo promet potekal po dveh zoženih pasovih, kar pomeni, da se bodo vozniki morali oborožiti s potrpežljivostjo – vsaj do predvidenega zaključka v letu 2026. Glavna prednost? Ko bo pas dokončan, bi se pretočnost morala bistveno izboljšati, predvsem v času jutranjih in popoldanskih konic.

Ampak, ali to pomeni konec zastojev? Nikakor. Čeprav bo nova ureditev izboljšala situacijo, še vedno ostaja odprto vprašanje, ali bo širitev pasov res zadoščala za vedno večje število vozil, ki vsak dan drvijo proti prestolnici. Z 2,5-odstotno letno rastjo prometa in vse večjimi migracijami delovne sile iz oddaljenih krajev Slovenije, utegnejo biti pridobitve hitro izničene.

Vipavska hitra cesta: boj z burjo in preizkus potrpežljivosti

Če ste kdaj peljali skozi Vipavsko dolino ob močnem vetru, veste, da je ta odsek ceste eden najbolj nepredvidljivih v Sloveniji. Močni sunki burje so že večkrat povzročili zaprtje ceste, prevrnjene tovornjake in številne nesreče. Prav zato bo letos stekel projekt postavitve protivetrnih ograj med Razdrtim in Podnanosom, ki naj bi bistveno izboljšal varnost.

Sliši se odlično, a kaj to pomeni v praksi?

  • 16 kilometrov gradbišča bo neizogibno povzročilo omejitve hitrosti in dodatne prometne zamaške.
  • Dela bodo potekala v več fazah – kljub prizadevanjem DARS-a, da čim manj vplivajo na pretočnost, bo promet v določenih obdobjih preusmerjen.
  • Domačini in redni uporabniki ceste bodo morali računati na daljše potovalne čase, zlasti v času turistične sezone, ko se skozi to območje valijo množice dopustnikov proti Hrvaški.

“Pametna” omejitev hitrosti: rešitev ali še večji kaos?

Obljube so velike: do sredine poletja bo na ljubljanskem obroču in vpadnicah zaživel sistem dinamičnega upravljanja hitrosti. Ideja? Prilagajanje omejitev hitrosti glede na gostoto prometa, da bi zmanjšali zastoje. Hitrost bo začela upadati že 20 kilometrov pred prestolnico, s čimer želijo promet “raztegniti” in preprečiti nenadne zamaške.

A skeptiki opozarjajo:

  • Bo sistem res deloval v praksi ali bomo dobili še en neučinkovit prometni ukrep?
  • Kaj bo z vozniki, ki ne bodo upoštevali novih omejitev in bodo dodatno povzročali nevarne situacije?
  • Bo promet dejansko bolj tekoč ali bomo na koncu vsi vozili 60 km/h že pri Lukovici?

DARS obljublja testno obdobje in prilagoditve, vendar je jasno, da bo preizkus tega sistema odločilen za prihodnost prometa na ljubljanskem obroču.

Še več gradbišč: kaj nas čaka drugje?

Če mislite, da sta štajerski in primorski krak edini nevralgični točki, se motite. Po celotni Sloveniji bodo v teku še številni drugi infrastrukturni projekti, ki bodo povzročili začasne težave, a dolgoročno prinesli izboljšave.

  • Gradnja novega priključka Dragomer bo končana do poletja, kar bo razbremenilo izvoz Brezovica. A pričakujte krajše zapore in dodatne gneče v jutranjih konicah.
  • Gradnja tretje razvojne osi – od Velenja do Slovenj Gradca napreduje, a tudi tu prihaja do zapletov s pridobivanjem dovoljenj.
  • Prenova Karavanškega predora bo pomenila začasne zapore, a dobra novica je, da bo druga cev predora predvidoma odprta že spomladi 2026.

Kaj to pomeni za voznike?

Ob vsem tem se seveda postavlja vprašanje: se lahko zastojem sploh izognemo?

Nekaj praktičnih nasvetov:

  • Preverite stanje na cestah – uradna spletna stran Promet.si ponuja redno osvežene podatke o zaporah in prometnih razmerah.
  • Načrtujte svoje poti vnaprej – izogibajte se vožnje v konicah, če imate možnost delati od doma ali prestaviti potovanje na manj prometne ure.
  • Uporabljajte javni prevoz, kjer je to mogoče – čeprav je prometna infrastruktura javnega prevoza še vedno pomanjkljiva, se v nekaterih primerih lahko izognete zastoju.
  • Bodite potrpežljivi – zastoji so del življenja, a vsaj v tem primeru vemo, da se gradbena dela izvajajo z jasnim ciljem izboljšanja prometnih razmer.

Napisal: E. K.

Vir: DARS

Obsežna vzdrževalna dela na slovenskih železnicah: Zapore in nadomestni prevozi v avgustu in septembru

Poletni meseci prinašajo obsežna vzdrževalna dela na slovenskih železnicah, ki bodo vplivala na številne proge in zahtevala organizacijo nadomestnih prevozov. Med ključnimi projekti so popolne zapore prog in nadomestni avtobusni prevozi na gorenjski, primorski in zasavski progi, kar bo vplivalo na potnike vse do začetka septembra.

Med 19. avgustom in 1. septembrom bo gorenjska proga popolnoma zaprta med postajama Ljubljana Šiška in Kranj. V tem času bodo vsi vlaki nadomeščeni z avtobusnimi prevozi, kar bo vplivalo na številne potnike. Dodatno bo med 24. in 25. avgustom podaljšana zapora med Kranjem in Karavankami, kar bo zahtevalo popolno organizacijo nadomestnih prevozov na celotni progi​.

Na primorski progi že potekajo obsežna dela v predorih med Pivko in Gornjimi Ležečimi, ki bodo trajala do 31. avgusta. Ta dela vplivajo na lokalni potniški promet, pri čemer so številni vlaki nadomeščeni z avtobusnimi prevozi. Septembra bodo dela nadaljevali z zaporo med Rakekom in Postojno, ki bo trajala od 7. do 18. septembra.

Med 23. in 25. avgustom, 30. avgustom in 1. septembrom ter med 13. in 15. septembrom bodo potekale zapore na zasavski progi med Zagorjem ob Savi in Savo zaradi obnove opornega zidu, ki je bil poškodovan med lanskim zemeljskim plazom. V tem obdobju bo proga odprta le po enem tiru, zato bodo organizirani nadomestni avtobusni prevozi.

Slovenske železnice se zavedajo, da takšna dela prinašajo nevšečnosti za potnike, zato se trudijo z obveščanjem in prilagajanjem prevoznih storitev. Prenovljena spletna stran Slovenskih železnic in obvestilne table na postajah bodo potnikom v pomoč pri spremljanju sprememb in organizaciji poti. Potnikom svetujejo, naj se o morebitnih spremembah obvestijo tik pred odhodom.

Čeprav večina del poteka med poletnimi meseci, ko je obremenitev z dnevnim prometom manjša, bo septembra, ko se poveča število dnevnih migrantov, pomembno, da so dela zaključena in da se promet normalizira. Kljub temu se bodo septembra nadaljevala manjša dela na drugih odsekih, vključno s koroško progo in progo med Mariborom in Šentiljem​.

Potnikom svetujemo, da redno spremljajo obvestila in se pripravijo na morebitne spremembe, saj lahko takšna dela prinesejo nepredvidene zamude ali spremembe v prometu.

EK; Slovenske železnice, Pexels