Slovenski zapori se že dolgo soočajo s hudo prezasedenostjo, vendar se je stanje v zadnjih letih poslabšalo do točke, ko je težava postala kritična. Zasedenost slovenskih zaporov trenutno dosega kar 140 odstotkov razpoložljivih zmogljivosti, najhuje pa je v ljubljanskem zaporu na Povšetovi, kjer število zapornikov skoraj dvakrat presega predvidene kapacitete. Poleg tega se zapori soočajo s pomanjkanjem pravosodnih policistov, kar še dodatno ogroža varnostne razmere.

Varnost v zaporih pod vprašajem

Eden glavnih izzivov, s katerimi se sooča Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks), je zagotavljanje zadostnega števila pravosodnih policistov. Nenehno objavljajo razpise za prosta delovna mesta, a zanimanje je izjemno nizko. Glavni razlog za to je nizka plača, ki ob težkih delovnih pogojih ne privablja novih kadrov. Število policistov je kljub prizadevanjem občutno prenizko, da bi lahko učinkovito nadzorovali vedno večje število zapornikov, kar ogroža tako varnost zaposlenih kot tudi zapornikov.

Evropsko sodišče za človekove pravice je Slovenijo leta 2012 že obsodilo zaradi neustreznih razmer v ljubljanskem zaporu, vendar se zdi, da se zgodovina ponavlja. Zaradi prenatrpanosti zaporov prihaja do kršitev človekovih pravic, saj zaporniki nimajo zagotovljenih osnovnih pogojev za dostojno prestajanje kazni.

Zakaj so zapori tako polni?

Velik del težav je mogoče pripisati spremembam kazenske zakonodaje iz leta 2020, ko so bile za prekrške, povezane s prepovedanim prehajanjem meje, povišane kazni. Število zapornikov se je močno povečalo, predvsem zaradi tujih državljanov, ki so nezakonito prečkali mejo ali tihotapili ljudi. Velika večina teh zapornikov so tujci, kar še dodatno zapleta vprašanje njihove prestajanja kazni, saj prekinitev kazni za njih pogosto ni mogoča.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je nedavno priznala, da je stanje v zaporih skrb vzbujajoče, saj težave z zasedenostjo ogrožajo vzdrževanje reda, discipline ter izvajanje zdravstvenih in drugih programov v zaporih. V odgovor na to stanje je Državni zbor septembra 2024 sprejel novelo Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki vladi omogoča ukrepe v primeru zaostrenih varnostnih razmer.

Rešitve v obliki začasnih ukrepov?

Sprejeta novela predvideva tri glavne ukrepe za obvladovanje prezasedenosti zaporov: možnost prekinitve prestajanja kazni, odlog začetka prestajanja kazni in opravljanje nalog pravosodnih policistov s strani nekdanjih zaposlenih v tem poklicu. Čeprav so ti ukrepi že bili uspešno preizkušeni med pandemijo COVID-19, se mnogi sprašujejo, ali bodo tokrat imeli zadosten učinek, glede na to, da velik del zapornikov zaradi varnostnih razlogov ne more biti izpuščen.

Glavni problem predstavljajo priporniki, saj zanje ukrepi ne veljajo. V Ljubljanskem zaporu na Povšetovi je kar 88 odstotkov oseb pripornikov, kar pomeni, da bo problem prezasedenosti tam ostal neodpravljen tudi ob morebitni uveljavitvi začasnih ukrepov. Poleg tega je polovica zapornikov tujih državljanov, kar omejuje možnost njihovega izpusta ali prekinitve kazni.

Izzivi za prihodnost

Vprašanje ostaja, ali bodo ti ukrepi sploh učinkoviti pri reševanju prezasedenosti zaporov. Nabor obsojencev, ki bi prišli v poštev za predčasni izpust ali prekinitev kazni, je zelo majhen, saj bodo o vsakem primeru presojali glede na varnostna tveganja. Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da bi bilo začasno izpuščenih največ 30 obsojencev, kar pa je ob trenutnem številu zaprtih oseb zgolj kaplja v morje.

Ključno vprašanje je, kako reševati problem nezakonitih prehodov meje, ki bistveno vplivajo na polnjenje slovenskih zaporov. Dokler se ta problem ne bo ustrezno naslovil, se zdi, da bodo slovenski zapori ostali prenatrpani, kar bo še naprej ogrožalo tako varnost kot tudi človekove pravice zaprtih oseb.

Napisal: E. K.

Vir: Ursiks, Freepik

LJUBLJANA – Prenatrpani zapori v Sloveniji: začasna izpustitev zapornikov kot nujni ukrep

V Sloveniji smo priča izjemni krizi v zaporniškem sistemu, ki je posledica večletnega zanemarjanja tega področja. Slovenski zapori so prepolni, saj se v njih trenutno nahaja več kot 3400 zapornikov, kar močno presega načrtovane zmogljivosti. Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij je zato prisiljena razmišljati o drastičnih ukrepih, vključno z začasno izpustitvijo določenih zapornikov, da bi ublažili pritisk na sistem.

Razlogi za prenatrpanost

Glavni razlog za prenatrpanost slovenskih zaporov je predvsem povečano število tujih državljanov, ki so bili pridržani zaradi nezakonitega prečkanja meje. Po podatkih Ministrstva za pravosodje kar polovico vseh zaprtih sestavljajo tujci. V zadnjih mesecih je bilo opaziti porast nezakonitih migracij, kar je dodatno obremenilo že tako prepolne zapore.

Poleg tega se Slovenija že dolgo sooča z kadrovsko podhranjenostjo v pravosodnem sistemu, kjer primanjkuje pravosodnih policistov. Ta težava je tako resna, da je že privedla do odpovedi več obravnav na sodiščih. “Reševanje enega državnega organa, ki je kadrovsko podhranjen, z drugim, ki je prav tako podhranjen, ne prinaša dolgoročne rešitve,” je povedal Miroslav Žaberl, strokovnjak za varnostne zadeve (poroča portal 24ur).

Drastični ukrepi – začasna izpustitev zapornikov

Ministrstvo za pravosodje je bilo prisiljeno uvesti začasne ukrepe za reševanje te krizne situacije. Ena izmed rešitev, ki jo trenutno preučujejo, je začasna izpustitev nekaterih zapornikov, predvsem tistih, ki so bili obsojeni za manjša kazniva dejanja. Ministrica za pravosodje je izjavila, da se bodo osredotočili na tiste zapornike, ki ne predstavljajo velike nevarnosti za družbo (poroča Aktualno24).

Ukrep je bil sprejet z namenom preprečevanja še večje krize, vendar pa so odzivi v javnosti mešani. Kritiki se bojijo, da bi takšna dejanja lahko privedla do povečane kriminalne dejavnosti med izpuščenimi posamezniki. “Ali bomo zdaj na ulicah srečevali nevarne prestopnike?” je le eno izmed vprašanj, ki ga postavljajo zaskrbljeni državljani.

Varnost državljanov pod vprašajem?

Javnost se z ukrepom ni strinjala, mnogi so izrazili skrb za varnost državljanov. Odpira se vprašanje, ali bi takšna odločitev lahko ogrozila varnost v državi. “S tem se ogroža življenje poštenih ljudi, medtem ko bodo prestopniki spet na prostosti,” je komentirala ena od bralk portala Nova24TV. Ministrstvo za pravosodje obljublja, da bodo strogo spremljali razmere in po potrebi uvedli dodatne varnostne ukrepe. Poudarili so, da je to le začasna rešitev, saj se pripravlja več dolgoročnih ukrepov za izboljšanje zaporniškega sistema.

Dolgoročne rešitve – gradnja novih zaporov

Eden izmed ukrepov, ki jih je vlada predlagala za reševanje težav s prenatrpanostjo, je gradnja novih zaporov. Ti projekti so trenutno v fazi načrtovanja, vendar bodo potrebna leta, preden bodo dejansko realizirani. Medtem pa bo potrebno začasno reševanje situacije s kratkoročnimi ukrepi, ki vključujejo omejitev sprejema novih zapornikov in izpustitev manj nevarnih prestopnikov.

Stroka opozarja, da bi bilo potrebno vlagati tudi v rehabilitacijske programe za zapornike in s tem zmanjšati število ponavljajočih se kaznivih dejanj. Zmanjšanje števila zaprtih za manjša kazniva dejanja bi prav tako lahko prispevalo k razbremenitvi sistema.

Gradnja novega zapora v Ljubljani: Bizovik

V zadnjih letih se Slovenija sooča s perečo problematiko prenatrpanosti zaporov, zaradi česar je vlada odobrila načrt za gradnjo novega zapora v Ljubljani, natančneje v bližini Bizovika. Ta novi zapor bo pomagal reševati prostorske težave, ki so bile že dolgo časa prisotne v zaporniškem sistemu, saj bodo nove kapacitete omogočile večjo prilagodljivost in izboljšano rehabilitacijo zapornikov.

Osnovne informacije

• Lokacija: Bizovik, Ljubljana, ob obrobju mestnega območja, ki je dovolj oddaljeno od stanovanjskih naselij, a še vedno blizu pravosodnih in varnostnih služb.
• Kapaciteta: Novi zapor bo lahko sprejel do 500 zapornikov, kar bo pomembno razbremenilo trenutne preobremenjene zapore po Sloveniji.
• Funkcionalnosti: Zapor bo opremljen z modernimi varnostnimi sistemi, rehabilitacijskimi centri ter izobraževalnimi in delovnimi programi za zapornike. Vključeni bodo tudi prostori za obiske, delavnice in športne aktivnosti, s čimer bo poskrbljeno za celovit pristop k prestajanju kazni.

Zanimivosti

• Okoljski poudarek: Zapor bo grajen z mislijo na okoljsko trajnost, kar vključuje energijsko učinkovite rešitve, reciklažo in integracijo obnovljivih virov energije, kot so sončne celice.
• Namen rehabilitacije: Poseben poudarek bo na rehabilitaciji in reintegraciji zapornikov v družbo, kar pomeni, da bo novi zapor poleg varnosti zagotavljal tudi možnosti za izobraževanje in pripravo zapornikov na življenje po prestani kazni.
• Investicija: Gradnja zapora predstavlja investicijo v višini približno 90 milijonov evrov, kar je največja investicija v slovenski pravosodni sistem v zadnjih desetletjih. Pričakuje se, da bo projekt dokončan v naslednjih nekaj letih, s ciljem izboljšanja pogojev za zapornike in olajšanja dela pravosodnih policistov.

Pritiski na pravosodni sistem

Situacija v zaporih je samo ena izmed mnogih težav, s katerimi se trenutno sooča slovenski pravosodni sistem. Pomanjkanje kadra, prenatrpana sodišča in dolgi postopki so le nekateri izzivi, ki jih bo morala vlada reševati v prihodnosti. Vse več je pozivov, naj vlada prednostno obravnava vprašanja v pravosodju in uvede sistemske rešitve, ki bodo zagotovile dolgoročno izboljšanje stanja.

Trenutno pa je jasno, da Slovenija potrebuje celovit načrt, ki bo upošteval tako prostorske kot kadrovske zmogljivosti, da bi lahko zagotovila varnost svojih državljanov ter hkrati omogočila učinkovito delovanje zaporniškega sistema.

Napisal: N. Z.

Vir: freepik