Nekdanja direktorica udarila: “Na RTV-ju je še vedno ogromno ljudi, ki hodijo v službo in ne delajo!”
Po poročanju Spletnega časopisa iz leta 2024 je od 611 novinarjev na RTV Slovenija 88 imelo le srednješolsko izobrazbo, kar pomeni, da skoraj četrtina novinarjev ni izpolnjevala formalnih izobrazbenih zahtev za svoje delovno mesto.
LJUBLJANA – „Ta RTV sistem, ki je zdaj postavljen, ne deluje. Na RTV-ju je še vedno ogromno ljudi, ki hodijo v službo in ne delajo,” je brez dlake na jeziku za podkast Reporter.si povedala Ljerka Bizilj, danes 71-letna slovenska novinarka, urednica, publicistka in političarka, po rodu iz Celja.
Med letoma 2014 in 2018
V politični sferi je bila med letoma 1994 in 1996 poslanka Državnega zbora Republike Slovenije, sprva kot članica Liberalne demokracije Slovenije (LDS), nato kot neodvisna poslanka. Da pa lahko govori o sistemu na RTV Slovenija, pa ji to dovoljuje dejstvo, da je bila novembra 2014 imenovana za direktorico Televizije Slovenija. Njen mandat so zaznamovali izzivi, kot so očitki o finančnih nepravilnostih pri izvedbi nekaterih televizijskih projektov. Aprila 2018 je predčasno odstopila, da bi njen naslednik lahko pravočasno pripravil programski načrt za leto 2019.
Sporna izobrazba?
Vprašanje o številu zaposlenih na Radioteleviziji Slovenija (RTV Slovenija) je pogosto predmet razprav in kritik. Nekateri posamezniki menijo, da je število zaposlenih na RTV Slovenija previsoko. Na primer, v spletnem forumu Slo-Tech je uporabnik izrazil mnenje, da je število zaposlenih “absurdno visoko” in da se “verjetno kar par 100 sladko pase tam”. Poleg tega so se pojavile kritike glede izobrazbene strukture zaposlenih. Po poročanju portala Plusportal naj bi več kot polovica zaposlenih na Televiziji Slovenija in tretjina na Radiu Slovenija ni mela primerne izobrazbe za zasedbo delovnega mesta. Vprašanje ustreznosti izobrazbe zaposlenih na Radioteleviziji Slovenija (RTV Slovenija) je pomembno za zagotavljanje kakovosti medijskih vsebin in profesionalnosti javnega servisa. Po poročanju Spletnega časopisa iz leta 2024 je od 611 novinarjev na RTV Slovenija 88 imelo le srednješolsko izobrazbo, kar pomeni, da skoraj četrtina novinarjev ni izpolnjevala formalnih izobrazbenih zahtev za svoje delovno mesto.
Kaj pravijo številke o zaposlenih?
Na dan 30. septembra 2024 je imela Radiotelevizija Slovenija (RTV Slovenija) sklenjenih 2.068 pogodb o zaposlitvi. Ob upoštevanju metodologije, ki izključuje zaposlene, ki nadomeščajo začasno odsotne delavce, zaposlene, financirane iz različnih virov, in zaposlene s krajšim delovnim časom, je bilo število zaposlenih 2.041. Za primerjavo, konec leta 2019 je bilo na RTV Slovenija 2.272 redno zaposlenih, kar kaže na trend zmanjševanja števila zaposlenih v zadnjih letih. V letu 2018 je imela RTV Slovenija 2.299 redno zaposlenih in okoli 50 pogodbenih sodelavcev. Poročilo iz leta 2023 navaja, da je na RTV Slovenija zaposlenih okoli 2.200 ljudi, kar pomeni približno 100 zaposlenih na 100.000 prebivalcev v Sloveniji. Glede na te podatke se število zaposlenih na RTV Slovenija v zadnjih letih giblje okoli 2.100 do 2.300, z rahlim trendom zmanjševanja.
Kako je na področju jugovzhodne Evrope?
Črna gora
Po podatkih iz leta 2023 je imela Radiotelevizija Črne gore (RTCG) 739 zaposlenih, kar predstavlja 64 % vseh zaposlenih pri javnih medijskih hišah v Črni gori. Poročilo iz leta 2022 navaja, da je bilo na RTCG zaposlenih 746 oseb. V preteklosti so se pojavljale informacije o presežku zaposlenih; leta 2020 je bilo navedeno, da je od 717 zaposlenih na RTCG približno 250 odveč. Ti podatki kažejo na nihanja v številu zaposlenih na RTCG skozi leta.
Hrvaška
Hrvaška radiotelevizija (HRT) je v letu 2024 načrtovala zmanjšanje števila zaposlenih za približno 30 odstotkov, kar pomeni zmanjšanje za okoli 750 delavcev od skupno 2.500 zaposlenih. V letu 2025 je bilo poročano, da HRT zaposluje okoli 2.700 ljudi in načrtuje zmanjšanje števila zaposlenih za približno 800 oseb. To kaže na prizadevanja HRT za racionalizacijo delovne sile in optimizacijo poslovanja.
Srbija
Radio-televizija Srbije (RTS) je imela leta 2015 približno 3.300 zaposlenih. Po podatkih iz leta 2021 je RTS zaposlovala približno 2.500 ljudi, kar kaže na trend zmanjševanja števila zaposlenih. Vendar pa je bilo v letu 2020 poročano o 2.619 zaposlenih na RTS, kar kaže na nihanja v številu zaposlenih skozi leta.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona
Podjetje Dana gostilo srečanje nekdanjih zaposlenih
Mirna, 6. februar 2025 – Po več letih premora je podjetje Dana z Mirne znova odprlo svoja vrata nekdanjim zaposlenim in jim omogočilo priložnost, da ponovno stopijo v prostore, kjer so nekoč vsak dan prispevali k rasti podjetja. Na sedežu podjetja se je zbralo več kot 80 upokojencev, ki so z veseljem obujali spomine in si ogledali sodobno proizvodnjo ter lansko jesen odprto trgovino Dana Diskont.
Dogodek je minil v izjemno toplem vzdušju, polnem pristnih srečanj, iskrenih pogovorov in medsebojnega spoštovanja. Takšna srečanja niso zgolj formalnost, temveč izraz hvaležnosti do tistih, ki so soustvarjali podjetje in njegov ugled. Vsak prihod v proizvodno halo ali poslovne prostore je prinesel drobne trenutke nostalgije, a hkrati tudi ponosa – kajti prav preteklo delo nekdanjih zaposlenih je omogočilo današnji razvoj podjetja.
Vrednote, ki ostajajo temelj uspeha
Uvodoma je zbrane nagovoril lastnik podjetja Franc Frelih, ki je izrazil zadovoljstvo ob ponovnem snidenju in poudaril, da so nekdanji zaposleni še vedno pomemben del zgodbe Dane. Srečanja, kot je bilo to, po njegovih besedah dokazujejo, da podjetje ni le gospodarski subjekt, temveč skupnost, ki temelji na povezanosti in spoštovanju.
Dogodek je bil hkrati priložnost, da se nekdanji zaposleni srečajo tudi z novim direktorjem Mitjem Majzljem, ki je vodenje podjetja prevzel v začetku letošnjega leta. V svojem nagovoru je izpostavil pomen preteklosti za uspešno prihodnost: podjetje Dana temelji na vrednotah, kot so solidarnost, sodelovanje in kakovost, ki so bile prisotne že desetletja in ostajajo vodilo tudi danes. Obenem je poudaril, da ostajajo upokojeni sodelavci del Dana družine, saj so s svojim delom tlakovali pot prihodnjim generacijam.
Ganljivi trenutki in zahvala za doprinos
Ob koncu dogodka je podjetje vsem prisotnim izročilo simbolična darila kot izraz hvaležnosti za njihov prispevek in zvestobo podjetju. Med pogovori se je večkrat pokazalo, kako močno so nekdanji zaposleni še vedno povezani z Daninim kolektivom – ne le kot bivši sodelavci, temveč kot del zgodbe, ki se nadaljuje.
Podjetje Dana se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so s svojo prisotnostjo obogatili dogodek in v podjetje znova prinesli tisto edinstveno energijo, ki ga je vedno odlikovala. V prihodnje bodo takšna srečanja zagotovo postala stalnica, saj spodbujajo medgeneracijsko povezanost in dokazujejo, da prava vrednost podjetja niso le izdelki, temveč ljudje, ki stojijo za njim.
Srečanje nekdanjih zaposlenih podjetja Dana
Srečanje nekdanjih zaposlenih podjetja Dana
Srečanje nekdanjih zaposlenih podjetja Dana
Srečanje nekdanjih zaposlenih podjetja Dana
Srečanje nekdanjih zaposlenih podjetja Dana
Srečanje nekdanjih zaposlenih podjetja Dana
J. P.
Vir: Dana d.o.o.
Takšna je plača Miše Molk in toliko milijonov davkoplačevalskega denarja je šlo za plače zaposlenim na RTV …
LJUBLJANA – Razkritja o plačah na RTV Slovenija že nekaj časa sprožajo ogorčenje, začudenje in ne nazadnje – kopico vprašanj. Kako je mogoče, da tako majhna država, kjer nacionalni medij pogosto tarna nad finančno stisko, zaposluje več ljudi na prebivalca kot mnoge večje in bogatejše države? Številke ne lažejo, toda kaj zares stoji za njimi?
Kakšne so dejanske številke?
Začnimo pri najbolj osnovnem: stroški za plače. V prvih desetih mesecih leta 2023 je RTV Slovenija za plače svojih redno zaposlenih namenila 75,5 milijona evrov, medtem ko so prihodki iz RTV-prispevka v tem času znašali 74,2 milijona evrov. Če povzamemo – več kot zberemo, porabimo. Toda to ni edini problem.
Po zadnjih podatkih zavod zaposluje več kot 2.000 ljudi, kar predstavlja neverjetnih 98 zaposlenih na 100.000 prebivalcev. Za primerjavo: Avstrija, ki je znana po dobro urejenem javnem sektorju, ima na nacionalnem mediju 43 zaposlenih na 100.000 prebivalcev. Nemčija, velesila s skoraj 20-krat več prebivalci kot Slovenija, pa zgolj 31 na 100.000 prebivalcev. Naša številka je torej – milo rečeno – impresivna. In kdo ve, mogoče res potrebujemo tako obsežno ekipo, da poskrbi za vse “najbolj gledane” vsebine, kot so razvedrilne oddaje, ki jih velikokrat preglasijo reklamni bloki? Poročajo Slovenske novice.
Kdo zasluži največ?
Med najvidnejšimi obrazi RTV Slovenija, ki pogosto polnijo tudi naslove, je zagotovo Miša Molk. Njena osnovna bruto plača za december 2021 je znašala 4.068 evrov, vendar se je zaradi dodatka za delovno dobo povečala na 4.503 evre bruto. Dodatek za delovno dobo – ta stari znanec, ki “nagradi” tiste, ki so že dolgo na istem delovnem mestu – znaša 0,5 % osnovne plače za vsako leto delovne dobe. Povsem zakonito, a morda ne najbolj pravično, sploh če gledamo skozi prizmo mlajših zaposlenih, ki podobnih privilegijev nimajo. Poroča Siol.net.
Kaj pa primerjava z Evropo?
Tukaj postane zgodba še bolj zanimiva. Slovenija se po številu zaposlenih na nacionalnem mediju uvršča v sam vrh Evrope. Hrvaška, s katero se radi primerjamo, ima na 100.000 prebivalcev 66 zaposlenih, Avstrija 43, Švedska 37, medtem ko Nemčija zaostaja s pičlimi 31 zaposlenimi na 100.000 prebivalcev. Je to res odraz naše zavezanosti kulturi, informiranju in razvedrilu? Ali pa morda preprosto še en primer, kako sistem ne zna prilagoditi obsega delovanja realnim potrebam? Poročajo Slovenske novice.
Finančna slika: tragedija ali komedija?
Te številke bi bile morda bolj prebavljive, če bi RTV Slovenija poslovala uspešno. A realnost je drugačna. Zavod se že leta sooča s finančnimi težavami, ki jih ne morejo reševati zgolj dodatni prihodki iz RTV-prispevka. Kritiki opozarjajo, da je trenutna struktura zaposlenih preprosto preveč razkošna za državo naše velikosti, medtem ko nekateri menijo, da bi bilo treba prednost dati modernizaciji in kakovostni produkciji.
Pri tem ne gre spregledati, da bo prenašanje bremena na plače še večje, ko bo v letu 2025 začela veljati nova plačna reforma v javnem sektorju. Reforma predvideva povprečno 19-odstotno zvišanje osnovnih plač, kar pomeni, da bodo nekateri zaposleni prejeli tudi do 380 evrov več. Si to RTV Slovenija sploh lahko privošči? Poroča RTVSLO.si.
Kaj pa plačilo RTV prispevka?
Kaj pravijo zaposleni?
Na eni strani imamo kritike in številke, na drugi pa ljudi, ki so srce vsake organizacije. Veliko zaposlenih na RTV Slovenija opozarja, da je njihovo delo vredno bistveno več kot “strošek”. Pokrivajo informativne programe, kulturne vsebine, športne dogodke, vse to pogosto s kadrovsko podhranjenostjo. A kako to uskladiti z dejstvom, da nacionalni medij očitno zaposluje več ljudi kot mnogi večji evropski mediji?
Zgodba RTV Slovenija je kot slabo režirana serija – vsakič, ko se pojavi upanje na izboljšanje, sledi nov zaplet. Rešitve gotovo niso preproste, a dejstvo je, da brez temeljite reorganizacije poslovanja in bolj premišljenega proračunskega načrtovanja ne bo šlo.
Kaj nas čaka? Več denarja za plače, manj za vsebine, več razprav in manj rešitev? Ena stvar pa je gotova: če bo šlo tako naprej, bomo o tej temi še veliko brali in poslušali – na račun svojih prispevkov.
Napisal: N. Z.
Vir: www, X
Ali lahko vložim tožbo, če me šef pokliče po delovnem času? “Sprašujem za prijateljico”
LJUBLJANA – Ali novi zakon o ‘odklopu’ res ščiti vse delavce enako?
Novi zakon, ki ureja pravico do “odklopa”, bo v Sloveniji začel veljati čez mesec dni in že dviguje veliko prahu. Zakon omogoča zaposlenim, da po delovnem času niso več dolžni biti dosegljivi za delovne obveznosti. Vendar pa ni enotno sprejet, saj mnogi opozarjajo na njegove pomanjkljivosti in izključitve. Poglejmo, kaj točno prinaša ta zakon in kako bo vplival na slovensko delovno okolje.
Kaj pomeni pravica do “odklopa”?
Pravica do “odklopa” omogoča zaposlenim, da se izognejo službenim obveznostim zunaj rednega delovnega časa. To vključuje ignoriranje službenih klicev, elektronskih sporočil in drugih komunikacijskih kanalov po zaključku delovnega dne. Cilj zakona je zaščititi delavce pred prekomernimi obremenitvami, izboljšati njihovo kakovost življenja ter zmanjšati stres, ki ga prinaša stalna dosegljivost.
Toda zakon vključuje določene omejitve. Ne velja za vse zaposlene – nekateri poklici so izključeni, predvsem tisti, ki so ključnega pomena za delovanje družbe, kot so zdravstvo, policija, vojska ter drugi nujni poklici. Poleg tega je zakon zelo omejen tudi za vodilne kadre in direktorje, kar povzroča val ogorčenja med strokovnjaki.
Omejitve in očitki o diskriminaciji
Ena izmed največjih kritik zakona je, da ne zajema vseh zaposlenih enako. Vodje, direktorji in zaposleni v nujnih službah morajo biti dosegljivi tudi zunaj delovnega časa, saj narava njihovega dela zahteva stalno pripravljenost. To pomeni, da bodo določeni delavci še naprej izpostavljeni stresu in preobremenitvam, medtem ko bodo drugi uživali prednosti, ki jih prinaša zakon.
Kritiki zakona menijo, da to ustvarja nepravičnost med delavci in da zakon spodkopava načelo enakosti na delovnem mestu. “Če pravica do odklopa ne velja tudi za šefe, direktorje, funkcionarje, policiste, vojake, zdravstveno osebje, vzdrževalce in podobne, je ta zakon diskriminatoren, nepravičen in v vseh ozirih neprimeren,” je dejal nek analitik v pogovoru za Finance.si. Po njegovem mnenju zakon favorizira določene poklice, medtem ko drugim odvzema osnovno pravico do odmora in sprostitve.
Vpliv na delovno kulturo in podjetništvo
Zakon o pravici do “odklopa” bo nedvomno vplival na slovensko delovno kulturo. V podjetništvu je pogosto pričakovano, da so zaposleni dosegljivi tudi zunaj običajnega delovnega časa, še posebej v manjših podjetjih, kjer fleksibilnost pomeni konkurenčno prednost. Nekateri podjetniki zato opozarjajo, da bo zakon prinesel negativne posledice za mala podjetja, kjer je potrebna visoka prilagodljivost.
“Zakon prinaša tveganje, da bo zmanjšal delavnost in podjetništvo pri belem dnevu,” so opozorili v združenju slovenskih podjetnikov. Njihovo stališče temelji na prepričanju, da bo omejitev dosegljivosti negativno vplivala na konkurenčnost slovenskih podjetij v mednarodnem okolju, kjer ni nujno, da imajo vsi države podobne zakone o delu.
Mednarodno delo in težave s samoprijavo
Dodatno vprašanje se pojavlja pri delavcih, ki sodelujejo z mednarodnimi partnerji, npr. strankami v Združenih državah Amerike. Kaj se zgodi, če morajo delati po 20. uri zaradi časovne razlike? Ali bodo morali sami prijaviti prekršek, če bodo delali zunaj določenega delovnega časa? Ta vprašanja odpirajo številne dileme in zmede glede zakonodaje.
Kot je poročal portal Finance.si, mnogi zaposleni izražajo strah pred možnimi kaznimi, ker zakon ne ponuja jasnih smernic o tem, kako obravnavati posebne okoliščine, kot je sodelovanje s tujimi strankami. Pomanjkanje jasnih pravil povzroča skrbi, da bi lahko zakon postal vir birokratskih težav namesto zaščite za delavce.
Učinkovitost zakona in njegov pomen za prihodnost
Zakon o pravici do “odklopa” je pomemben korak v smeri izboljšanja delovnih pogojev v Sloveniji. Čeprav se zdi, da ne pokriva vseh izzivov in da bodo določeni zaposleni še naprej soočeni z delovnimi obremenitvami tudi zunaj rednega časa, pa pomeni pozitiven premik za mnoge delavce, ki si želijo več prostega časa in manj stresa.
Pravo ravnovesje med potrebami delodajalcev in pravicami delavcev bo težko doseči. Potrebne bodo prilagoditve in morebitni popravki zakona, da bi bil pravičnejši za vse. S tem se odpira prostor za razpravo o tem, kako bi lahko slovenska zakonodaja še bolje zaščitila delavce, ne da bi pri tem ogrozila konkurenčnost podjetij in delovanje ključnih javnih služb.
Najpogostejša vprašanja in odgovori glede pravice do odklopa – “malo za hec in malo zares”
1. Vprašanje: Če bom imel pravico do “odklopa”, ali to pomeni, da lahko po koncu delovnega časa avtomatsko izklopim vse delovne možganske celice?
- Odgovor: Seveda! Pravica do “odklopa” je tu, da nas vse nauči, kako postati strokovnjaki v ignoriranju šefovih klicev. Končno lahko svoje misli preusmerimo s službenih e-poštnih sporočil na “bolj pomembne” zadeve, kot je binge-watching Netflixa.
2. Vprašanje: Ali bo ta zakon povzročil zmanjšanje stresa na delovnem mestu ali bo ustvaril več birokracije?
- Odgovor: Nič ne zmanjšuje stresa bolj kot nova pravila in predpisi! Še posebej, če vključujejo obveznost dokazovanja, da res nismo delali po uradnih urah. Kdo si ne želi dodatnih obrazcev?
3. Vprašanje: Če delam od doma, ali to pomeni, da moram v 8-urnem delovnem času izključiti telefon vsaj 8-krat, da pokažem svojo zavezanost “odklopu”?
- Odgovor: To je pravzaprav odlična ideja. Po možnosti bi bilo dobro, da vnaprej načrtujete “nenadne” prekinitve povezave z internetom za bolj verodostojno izvedbo odklopa.
4. Vprašanje: Ali ta zakon velja tudi za tiste, ki delajo v tujini ali z mednarodnimi strankami?
- Odgovor: Seveda, zakaj pa ne! Ker vsi vemo, da se svet ustavi, ko ura odbije 17:00 v Sloveniji. Stranke iz ZDA bodo prav gotovo razumele, da je naša pravica do “odklopa” pomembnejša od njihovih poslovnih potreb.
5. Vprašanje: Ali bodo vodilni kadri končno dobili pravico do prostega časa?
- Odgovor: Pravica do prostega časa je rezervirana za navadne smrtnike, ne za nesmrtne direktorje. Vodilni so preveč pomembni, da bi bili izpostavljeni nečemu tako banalnemu, kot je počitek.
6. Vprašanje: Kako bo zakon preprečil, da bi delodajalci vse pomembne naloge preložili na “prostovoljne” ure izven delovnega časa?
- Odgovor: Zakon temelji na dobri veri in predpostavki, da se bodo vsi delodajalci čudežno spremenili v svete može in dame. Konec koncev, kdo bi si upal zlorabiti tako jasno in učinkovito zakonodajo?
7. Vprašanje: Ali bo novi zakon vplival na produktivnost?
- Odgovor: Seveda, pozitivno! Delodajalci bodo produktivnost začeli meriti glede na to, koliko časa zaposleni dejansko ne delajo. Čim več časa preživite v “odklopu”, tem bolj ste produktivni.
8. Vprašanje: Kaj se zgodi, če me šef pokliče po delovnem času? Ali lahko vložim tožbo?
- Odgovor: Da, toda le če dokažete, da vas je šef neizogibno prisilil v odgovor. Lahko mu pošljete sliko svojega kavča kot dokaz, da ste bili dejansko “odklopljeni” in ste morali fizično vstati, da bi dvignili telefon.
9. Vprašanje: Ali zakon zahteva, da vsem kolegom pošljem avtomatski odzivnik z napisom “Trenutno uživam pravico do ‘odklopa’”?
- Odgovor: Da, to je celo priporočljivo. Vaši kolegi si zaslužijo vedeti, da ste zdaj zakonito nedosegljivi in da ne pričakujejo odgovorov vsaj do naslednjega dne. Dodajte še kakšen smeško, da boste videti prijazni.
10. Vprašanje: Ali je res, da zakon o “odklopu” ne velja za zdravnike in nujne službe, ker naj bi bili nadčloveški?
- Odgovor: Točno tako. Kdo pa sploh potrebuje zdravnika, ki ima čas za počitek? Konec koncev, od zdravnikov in gasilcev pričakujemo, da so na voljo 24/7, ker imajo očitno sposobnosti, ki presegajo človeške meje.
Napisal: N. Z.
Vir: www, ZDR-1, ZSSS, GZS, Finance.si
V zadnjih 2 letih se je število policistov zmanjšalo za 449, število klicev na 113 in kaznivih dejanj pa močno povečalo. Kam to vodi?
LJUBLJANA – Zaskrbljujoče zmanjšanje števila zaposlenih v slovenski policiji
Varnost državljanov je na preizkušnji, saj so novi podatki pokazali občutno zmanjšanje števila zaposlenih v slovenski policiji. Dr. Vinko Gorenak, nekdanji notranji minister in zdajšnji politični komentator, je na Twitterju (zdaj X) opozoril, da je 31. maja 2022, ko je tretja vlada Janeza Janše zaključila svoj mandat, v Policiji delalo 8.413 policistov. Do 31. avgusta 2024 se je to število zmanjšalo na 7.964, kar pomeni 449 policistov manj. Ta podatek izhaja iz vladnega dopisa, poslanega 1. oktobra 2024, kar je Gorenak poudaril v svojem sporočilu.
Vpliv zmanjšanja policistov na javno varnost
To zmanjšanje je še posebej zaskrbljujoče, ker se Slovenija trenutno sooča z naraščanjem varnostnih izzivov. Gorenak je opozoril, da se v zadnjih letih povečuje število kaznivih dejanj, prehodov meje in prekrškov, medtem ko se število policistov zmanjšuje. Statistika kaže na povečanje števila kaznivih dejanj s 44.257 leta 2021 na 54.344 leta 2023, kar je jasen znak, da se varnostne razmere zaostrujejo. Gorenak je dodal, da je bil ta trend prisoten že v prejšnjih letih, a je trenutna situacija še bolj kritična.
Povečanje nezakonitih prehodov državne meje je še en zaskrbljujoč dejavnik. V letu 2021 je bilo zabeleženih 4.248 nezakonitih prehodov meje, do leta 2023 pa je to število naraslo na 60.602, kar je največje število prehodov v zgodovini Slovenije. Ob tem so organi oblasti predhodno napovedali, da bo število policistov ob naraščajočih varnostnih izzivih ostalo stabilno ali se celo povečalo, vendar se dogaja ravno nasprotno.
Kadrovska podhranjenost v policiji
Ob zmanjšanju števila zaposlenih v policiji se pojavljajo tudi očitanja o kadrovski podhranjenosti in slabi organizaciji. Policija je med leti 2019 in 2023 že zmanjšala število zaposlenih s 8.189 na 8.162, kljub napovedim o naraščajočem številu varnostnih incidentov in povečanju potreb po intervencijah. Gorenak opozarja, da takšen trend slabša sposobnost policistov za učinkovito odzivanje na incidente. Povečanje števila klicev na številko 113 iz 496.832 leta 2021 na 533.662 leta 2023 jasno kaže na povečano potrebo po policijski prisotnosti.
Politični odzivi in kritike vlade
Kritike na račun trenutne vlade so se okrepile po tem, ko je postalo jasno, da število policistov upada, kljub večjim varnostnim izzivom, kot so protesti in povečana kriminaliteta. Opozicija trdi, da vlada podcenjuje pomen policistov in da bo takšno zmanjševanje dolgoročno vplivalo na varnost v državi. Dr. Gorenak je med drugim poudaril, da se vlada “igra z varnostjo” in pozval k takojšnjemu ukrepanju za povečanje števila policistov.
Kaj prinaša prihodnost?
Zmanjšanje števila policistov pomeni, da so obstoječe policijske sile bolj obremenjene, kar vodi v zmanjšanje učinkovitosti pri preiskovanju kaznivih dejanj. Gorenak je še posebej poudaril, da policija v trenutnih razmerah ne zmore učinkovito zagotavljati varnosti državljanov. Opozoril je, da je prejšnja vlada Janeza Janše obljubila stabilizacijo števila zaposlenih v policiji, a je trenutna vlada to zanemarila.
Nekateri strokovnjaki za varnost pozivajo k povečanju sredstev za zaposlovanje policistov in k izboljšanju delovnih pogojev, saj le tako lahko zagotovimo učinkovito varovanje meje in notranjo varnost. Gorenak je v svojem prispevku zaključil, da je nujno treba ponovno oceniti prioritete in vlagati v varnostni sistem.
Čeprav je bilo zmanjšanje števila policistov morda rezultat varčevalnih ukrepov, varnostna tveganja, ki jih to zmanjšanje prinaša, ne morejo biti prezrta. Potrebno je ponovno razmisliti o kadrovskih potezah in poiskati načine, kako policiji omogočiti, da učinkovito opravlja svoje naloge, še posebej v času naraščajočih varnostnih izzivov.
Napisal: N. Z.
Vir: www, X, Wikipedija, Policija.si
