Stres na delovnem mestu postaja globalna težava, ki vse bolj vpliva na zdravje in počutje zaposlenih. Nekateri poklici so še posebej obremenjujoči, kar pogosto vodi do izgorelosti. Nedavna raziskava, ki jo je opravilo podjetje Claims.co.uk, temelji na podatkih britanskega Urad za zdravje in varnost (HSE) in razkriva, da so med najbolj stresnimi poklici v Združenem kraljestvu policisti, socialni delavci in strokovnjaki za socialno varstvo in stanovanjske zadeve. Ti poklici zahtevajo dolge delovne ure, visoko stopnjo odgovornosti in stalno delo z javnostjo, kar ustvarja idealne pogoje za stres in izgorelost.

Policisti in socialni delavci so redno izpostavljeni čustveno zahtevnim situacijam in velikemu pritisku, kar vpliva na njihovo duševno zdravje. Študija je pokazala, da eden od 50 zaposlenih v teh sektorjih poroča o negativnih učinkih na duševno zdravje, kar je posledica prekomernih delovnih obremenitev.

Evropa pod pritiskom: Stres se širi

Stres na delovnem mestu ni omejen zgolj na Združeno kraljestvo, ampak postaja problem tudi v drugih evropskih državah. Raziskava, ki jo je izvedlo podjetje Lepaya, je pokazala, da je dve tretjini zaposlenih po vsej Evropi pod stresom. Nemčija, Nizozemska, Belgija in Velika Britanija so med državami, kjer zaposleni poročajo o najvišjih stopnjah stresa.

V Nemčiji kar 71 odstotkov zaposlenih doživlja stres na delovnem mestu, pri čemer so najbolj obremenjeni sektorji izobraževanje, zdravstvo in avtomobilska industrija. V Belgiji je stres doživelo 67 odstotkov zaposlenih, kar potrjuje, da je problem razširjen v različnih industrijah.

Kaj povzroča izgorelost?

Eden od glavnih dejavnikov, ki prispeva k izgorelosti, je pomanjkanje ravnotežja med delom in zasebnim življenjem. Meje med delovnim in prostim časom postajajo vse bolj zabrisane, še posebej po razmahu dela na daljavo. Zaposleni se težje izklopijo, kar vodi v stalno napetost in izčrpanost. V sektorjih, kot so službe za nujne primere, je popolna ločitev med delom in prostim časom skoraj nemogoča, kar še povečuje obremenitve.

Todd Davison, direktor zavarovalnice Purbeck Personal Guarantee Insurance, je poudaril, da se pri manjših podjetjih zaposleni težko popolnoma izklopijo po koncu delovnika. Poudarja, da se pogosto pričakuje, da bodo ljudje z veliko odgovornostjo ves čas dosegljivi, tudi po delovnem času.

Kako lahko delodajalci zmanjšajo stres?

Podatki podjetja Lepaya kažejo, da bi si mnogi zaposleni želeli več podpore s strani svojih delodajalcev pri obvladovanju stresa. 57 odstotkov zaposlenih na Nizozemskem in v Nemčiji je izrazilo potrebo po večji podpori, v Belgiji in Veliki Britaniji pa ta delež dosega 67 odstotkov.

Sarah Albon, izvršna direktorica HSE, je poudarila, da preprečevanje stresa na delovnem mestu prinaša koristi ne le zaposlenim, ampak tudi delodajalcem. Zmanjšanje stresa vodi do boljše produktivnosti, manjše fluktuacije zaposlenih in zmanjšanja odsotnosti z dela. Ukrepi, kot so redni odmori, fleksibilne delovne ureditve ter dostop do programov za duševno zdravje, lahko znatno izboljšajo delovno okolje.

London in Amsterdam med mesti z največjo izgorelostjo

Po podatkih raziskave podjetja Instant Offices je London mesto z največjo stopnjo izgorelosti v Evropi. 91 odstotkov britanskih delavcev je poročalo o visokih ravneh stresa v preteklem letu, medtem ko jih je 20 odstotkov zaradi stresa moralo vzeti dopust. Med glavnimi dejavniki, ki prispevajo k izgorelosti, so velika delovna obremenitev, neplačane nadure in občutek izolacije na delovnem mestu.

Kako prepoznati in preprečiti izgorelost?

Znaki izgorelosti vključujejo težave s koncentracijo, izgubo motivacije, utrujenost, glavobole in spremembe v spalnih navadah. Zgodnje prepoznavanje teh simptomov je ključno za preprečevanje nadaljnjega poslabšanja duševnega zdravja.

Za preprečevanje izgorelosti je pomembno, da delodajalci ustvarijo okolje, kjer so zaposleni spodbujeni k rednim odmorom, komunikaciji ter uporabi virov za duševno zdravje. Fleksibilne delovne ureditve, podpora na delovnem mestu in dostop do programov za dobro počutje lahko pomagajo pri zmanjšanju stresa in izboljšajo duševno zdravje zaposlenih.

Stres in izgorelost sta postala globalna izziva, vendar lahko z ustreznimi ukrepi na ravni posameznikov in delodajalcev ustvarimo bolj zdravo in uravnoteženo delovno okolje.

Napisal: E. K.

Vir: Claims.co.uk, Lepay

V digitalni dobi postaja znanje umetne inteligence vse bolj nepogrešljivo. Čeprav so v številnih panogah napredna tehnološka orodja že nujna, nekateri iskalci zaposlitve še vedno podcenjujejo vrednost znanja umetne inteligence (AI), opozarjajo v kadrovski agenciji Adecco. Pravzaprav lahko poznavanje umetne inteligence v življenjepisu pomeni razliko med tem, ali boste dobili sanjsko službo ali ne.

Umetna inteligenca – prihodnost delovnega mesta

Strokovnjakinja Erin McGoff, ki na družbenem omrežju TikTok deli nasvete za uspešno iskanje službe, iskalcem svetuje, naj nujno vključijo znanje umetne inteligence v življenjepis. “Če iščete službo, prosim, na življenjepis dodajte umetno inteligenco,” pravi McGoffova in dodaja, da bi morali iskalci službe najti čas, da preizkusijo orodja, kot je ChatGPT, ter se izobrazijo o AI prek videoposnetkov na YouTubu ali spletnih tečajev.

@erinmcgoff trust me, put it in your skills section, bullet copy, and/or professional summary. “Experienced in AI tools such as ____.” 🤫🫡 #careeradvice ♬ original sound – AdviceWithErin✨

Stanje v Sloveniji: ali iskalci zaposlitve prepoznavajo pomen AI?

V Sloveniji je zanimanje za umetno inteligenco med iskalci zaposlitve v porastu, vendar nekateri še vedno podcenjujejo pomen te veščine. V kadrovski agenciji Adecco opažajo, da vedno več kandidatov vključuje znanje uporabe AI v življenjepise, še posebej v tehnoloških in kreativnih industrijah. “Umetna inteligenca bo v prihodnosti kreirala nova delovna mesta. Ključnega pomena je, da se kandidati že danes učijo teh veščin,” poudarjajo v Adeccu.

Vendar pa se vsi ne zavedajo, da bo AI igrala pomembno vlogo na skoraj vseh delovnih mestih. V kadrovski agenciji Competo opažajo, da je trenutno povpraševanje po kadrih z znanjem AI v Sloveniji še omejeno, vendar pričakujejo povečanje zanimanja v bližnji prihodnosti. “Globalno že opažamo, da strokovnjaki za umetno inteligenco sodijo med najhitreje rastoče poklice,” pravi Laura Smrekar iz Compet-a.

Kako umetno inteligenco vključiti v življenjepis?

Strokovnjaki iz Adecca in Competa priporočajo, da iskalci zaposlitve jasno navedejo specifična orodja in tehnologije, ki jih obvladajo, ko gre za umetno inteligenco. Delodajalci cenijo konkretne izkušnje, kot so zaključeni projekti, pridobljeni certifikati in uporaba orodij, kot so Python za programiranje, OpenAI in ChatGPT za obdelavo naravnega jezika ter analitična orodja, kot sta Power BI in Tableau.

“Delodajalci iščejo kandidate, ki lahko s pomočjo AI rešujejo kompleksne težave in avtomatizirajo procese,” še poudarjajo v Adeccu. Podjetja v različnih panogah, zlasti v analitiki in tehnoloških sektorjih, se vedno bolj zavedajo prednosti, ki jih prinaša umetna inteligenca, in iščejo kandidate, ki lahko te veščine uporabljajo v praksi.

AI kot vaša konkurenčna prednost

Poznavanje umetne inteligence je postalo ena najpomembnejših veščin, ki jo delodajalci iščejo. Čeprav se v Sloveniji povpraševanje po teh kompetencah šele povečuje, je učenje in uporaba umetne inteligence zdaj ključnega pomena za vse, ki želijo ostati konkurenčni na trgu dela.

Napisal: E. K.

Vir: TikTok, Pexels