To je Rom Đani: marljiv, delaven, zaposlen na Komunali Novo mesto, dela dve službi! Zgled za vse!

Po podatkih iz leta 2002 je bilo zaposlenih približno 15 % Romov, medtem ko je bilo 85 % brezposelnih.

NOVO MESTO – Zaposljivost Romov v Sloveniji ostaja izziv, saj se soočajo z visokimi stopnjami brezposelnosti in omejenimi zaposlitvenimi možnostmi. Po podatkih iz leta 2002 je bilo zaposlenih približno 15 % Romov, medtem ko je bilo 85 % brezposelnih. So za svetle izjeme, ki dokazujejo, da je tudi to mogoče. To je primer Đanija Stojanoviča, ki dela na Komunali Novo mesto.

Zaposlen je v Službi za urejanje in vzdrževanje javnih površin. Na delo prihaja iz romskega naselja Brezje, kjer živi z družino. „V mestu me boste opazili z metlo, smetišnico in samokolnico. Rad delam v naravi. Zdaj, v jeseni redno pospravljamo listje. Delo je ročno, v pomoč mi je puhalnik. Rad sem na zraku, s sodelavci se odlično razumem,“ pove Đani.

Dve službi ima

Pred začetkom delovnika v Komunali in po njem ima še eno obveznost. Na skrbi ima prevoz šolarjev iz romskega naselja do novomeških šol. „Obe delovni obveznosti jemljem resno in odgovorno. Pri tem me spodbuja novomeški diakon, Matic Vidic, ki pomaga dolenjskim Romom na poti do izobrazbe in zaposlitve,“ dodaja Đani.

Izjemno delo Matica Vidica

„Mi pa dodamo, da smo eno redkih podjetij, ki zaposluje tudi romsko populacijo,“ pa se upravičeno pohvalijo pri Komunali Novo mesto. Pri tem je tako Đaniju, Romov kot Komunali v pomoč Matic Vidic, Novomeščan, slovenski stalni diakon, terapevt in specializant logoterapije, ki prihaja iz novomeške škofije. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani teolog in profesor filozofije. Svojo poklicno pot je začel kot pastoralni asistent v Slovenski vojski, kjer je sedem let opravljal duhovno oskrbo pripadnikov. Poleg dela v vojski je dejaven tudi med romsko skupnostjo na Dolenjskem, kjer deluje kot misijonar in katehet. Svoje poslanstvo med Romi je začel iz osebnih izkušenj in želje po pomoči marginaliziranim skupinam. Leta 2022 je bil posvečen v stalnega diakona novomeške škofije, kar mu omogoča, da kot poročen moški služi Cerkvi in skupnosti. S svojo ženo Petro imata sina Izaka. Matic velik del svoje energije usmerja v integracijo Romov, pri tem stavi na pristop od primera do primerja.

Zaposljivost Romov

Zaposljivost Romov v Sloveniji ostaja izziv, saj se soočajo z visokimi stopnjami brezposelnosti in omejenimi zaposlitvenimi možnostmi. Po podatkih iz leta 2002 je bilo zaposlenih približno 15 % Romov, medtem ko je bilo 85 % brezposelnih.

Ključni dejavniki, ki vplivajo na zaposljivost Romov:

  • Nizka izobrazba: Več kot 80 % Romov nima dokončane osnovne šole, kar omejuje njihove zaposlitvene možnosti.
  • Diskriminacija in stereotipi: Predsodki delodajalcev in širše družbe otežujejo dostop Romov do trga dela.
  • Pomanjkanje delovnih izkušenj: Zaradi dolgotrajne brezposelnosti Romi težje pridobijo potrebne delovne izkušnje.

Pobude za izboljšanje zaposljivosti Romov:

  • Projekt ZAPROM: Mednarodni projekt “Spoštovanje raznolikosti kot temelj za integracijo Romov z zaposlovanjem” je bil usmerjen v boj proti diskriminaciji Romov na trgu dela ter izboljšanje njihove socialne vključenosti.
  • Nacionalni program ukrepov za Rome: Vlada RS je sprejela program, ki vključuje ukrepe za izboljšanje izobraževanja in zaposlovanja Romov.
  • Lokalne pobude: V Murski Soboti so predstavili regijski razvojni program, namenjen usposabljanju Romov za uspešnejše vključevanje v družbo.

Priporočila za nadaljnje ukrepe:

  • Izboljšanje dostopa do izobraževanja: Spodbujanje vključevanja romskih otrok v predšolsko vzgojo in nadaljnje izobraževanje.
  • Boj proti diskriminaciji: Izvajanje ozaveščevalnih kampanj za zmanjšanje stereotipov in predsodkov do Romov.
  • Spodbujanje zaposlovanja: Uvedba spodbud za delodajalce, ki zaposlujejo Rome, ter podpora socialnemu podjetništvu znotraj romske skupnosti.

Celovit pristop, ki vključuje izobraževanje, boj proti diskriminaciji in spodbujanje zaposlovanja, je ključen za izboljšanje zaposljivosti Romov v Sloveniji.

Romska skupnost na Dolenjskem

Romska skupnost na Dolenjskem se sooča s številnimi izzivi, ki vplivajo na njihovo integracijo in sobivanje z večinskim prebivalstvom. Med ključnimi težavami so nizka stopnja izobrazbe, visoka brezposelnost, socialna izključenost ter varnostni incidenti.

Izobraževanje: Podatki kažejo, da med letoma 2017 in 2021 devetletko osnovne šole na Dolenjskem ni zaključilo 411 od 439 romskih otrok.

Pogosti izostanki od pouka in pomanjkanje znanja slovenskega jezika otežujejo njihovo vključevanje v izobraževalni sistem. Poleg tega romski starši redko vključujejo otroke v vrtec, kar negativno vpliva na njihovo socializacijo in pripravo na šolo.

Socialna vprašanja: Romska skupnost se sooča z visokimi stopnjami brezposelnosti, kar vodi v socialno izključenost in odvisnost od socialnih transferjev. Poleg tega so prisotne težave, kot so alkoholizem, droge in mladoletniške nosečnosti, kar dodatno otežuje njihovo integracijo.

Varnost: V zadnjem času so se na Dolenjskem povečali varnostni incidenti, povezani z romsko skupnostjo, vključno s pretepi, požari in streljanjem. To je povzročilo zaskrbljenost med lokalnim prebivalstvom in privedlo do protestov ter pozivov k ukrepanju s strani oblasti.

Ukrepanje: Lokalne oblasti in civilne iniciative pozivajo k sistemskim rešitvam, ki bi vključevale izboljšanje izobraževanja, povečanje zaposljivosti, boj proti socialni izključenosti ter zagotavljanje varnosti za vse prebivalce. Poudarjajo tudi potrebo po spremembah zakonodaje in večjem sodelovanju med državnimi institucijami ter lokalnimi skupnostmi.

Celovit pristop, ki vključuje izobraževanje, socialno podporo, zaposlovanje in varnostne ukrepe, je ključen za izboljšanje položaja romske skupnosti na Dolenjskem ter za zagotavljanje mirnega sobivanja z večinskim prebivalstvom.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona Komunala Novo mesto