V Sloveniji se zadnja leta dogaja nekaj zanimivega – pomanjkanje delovne sile je postalo tako resno, da morajo podjetja iskati rešitve zunaj Evrope. Ena od njih? Filipinci. Trenutno jih je v Sloveniji zaposlenih nekaj več kot 400, a to številko bo v prihodnje treba pomnožiti. In to hitro. Zakaj prav Filipinci? Filipinci so znani po svoji delavnosti, prilagodljivosti in dobrem znanju angleščine – v globalnem svetu je to velika prednost. Slovenija jih potrebuje predvsem v logistiki, gostinstvu, zdravstvu in turizmu. Delodajalci jih hvalijo: "Marljivi so, zanesljivi in se hitro prilagodijo," pravijo v podjetjih. A kako jih sploh pripeljati v Slovenijo? Nezakonite poti so nevarne, posredniki pa pogosto izkoriščajo delavce. Zato je oblast vzpostavila uradni postopek. Sloven

Prekmurje beleži največji padec brezposelnosti v Sloveniji! Februarja je bilo v tej regiji kar 7,2 odstotka manjbrezposelnih kot januarja. Ampak – kaj to sploh pomeni za lokalno gospodarstvo? In ali gre res za trajni trend? Brezposelnost v Sloveniji: kam gremo? Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo konec februarja v Sloveniji registriranih 48.278 brezposelnih. Kar 3,7 odstotka manj kot januarja in 2,9 odstotka manj kot februarja lani. Razlog? Manj ljudi se je prijavilo med brezposelne, hkrati pa se jih je več zaposlilo. Februarja se je na novo prijavilo 4.707 brezposelnih – to je skoraj pol manj kot januarja! Največ med njimi jih je izgubilo delo, ker jim je potekla pogodba za določen čas (1.871 oseb). S

Slovenski trg dela že leta ni bil tako napet. Delodajalci tarnajo, da delovne sile ni, delavci pa, da pogoji niso vzdržni. Po eni strani primanjkuje tisoče ljudi v ključnih panogah – zdravstvo, gostinstvo, transport, tehnične stroke –, po drugi pa v določenih poklicih že nastaja presežek. Se torej soočamo s pomanjkanjem ali le z napačno razporeditvijo kadrov? Podatki Zavoda za zaposlovanje kažejo, da je v Sloveniji trenutno več kot 4200 prostih delovnih mest, a realnost je precej bolj kompleksna, kot se zdi na prvi pogled. Čeprav se delodajalci trudijo zapolniti vrzeli, primanjkljaj delovne sile ni le številka na papirju – pomanjkanje določenih profilov že vpliva na kakovost storitev, gospodarsko rast in celo vsakdanje življenje ljudi. Zdravstvo: rdeča nit slo

V Sloveniji se obeta opazen dvig plač, vsaj tako pravijo delodajalci. Kar 59,1 % podjetij napoveduje višje plače že v prvi polovici leta 2025, kar je glede na pretekla leta razmeroma optimistična napoved. Toda – ali bo to povečanje dejansko izboljšalo finančni položaj zaposlenih ali gre zgolj za prilagoditev inflaciji? Plače rastejo – a za koga? Številke so obetavne, a podrobnejši vpogled v raziskavo Manpower Slovenija razkriva pomembne podrobnosti. Večina delodajalcev – 55,81 % – bo plače dvignila predvsem z namenom zadrževanja obstoječih kadrov, medtem ko jih bo le 20 % ponudilo višje plače za privabljanje novih zaposlenih. To pomeni, da bo največ koristi imela že zaposlena delovna sila, ki se sicer vse bolj ozira po konkurenčnih ponudbah na trgu. A

Slovenski trg dela se že sedmo četrtletje zapored krči, kar pomeni skoraj dve leti neprekinjenega upadanja števila prostih delovnih mest. Medtem ko so še nedavno podjetja tekmovala, kdo bo hitreje našel delavce, se zdaj kaže nov trend – manj razpisanih mest, več previdnosti pri zaposlovanju in vse več negotovosti v določenih panogah. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo v zadnjem četrtletju 2024 razpisanih 17.900 prostih delovnih mest, kar je 7,5 % manj kot v prejšnjem četrtletju in 14 % manj kot v enakem obdobju lani. To pomeni kar 2.900 manj delovnih priložnosti v primerjavi s koncem leta 2023. Je to le začasna upočasnitev ali znak večje krize na trgu dela? Kje še vedno zaposlujejo in katere panoge čutijo največji pritisk? Pro

Čeprav se na prvi pogled zdi, da je slovenski turizem v razcvetu, je realnost precej bolj zapletena. Gostince in hotelirje bolj kot kdaj koli prej skrbi ena stvar – kje bodo našli delavce? Medtem ko Hrvaška že leta rešuje problem s sezonskimi delavci iz tujine, tudi pri nas vse več restavracij in hotelov zaposluje delavce iz Bosne in Hercegovine, Srbije ter drugih balkanskih držav. Toda ali je to res dolgoročna rešitev ali zgolj obliž na globljo težavo? Poletna sezona pred vrati, a delavcev še vedno ni Ali ste vedeli, da je bilo lani v Sloveniji skoraj 150.000 tujih delavcev, od tega več kot 128.000 iz držav zunaj EU? Čeprav ta podatek zajema različne panoge, je jasno, da gostinstvo in turizem brez tujih delavcev praktično ne bi preživela. Po podatkih Zavoda za za

Pomanjkanje kadrov v Sloveniji ni zgolj prehodna težava – po ocenah strokovnjakov naj bi podjetja s tem izzivom živela vsaj še naslednjih pet do deset let. Delodajalci mrzlično iščejo nove ljudi, a hkrati ne zadržijo obstoječih. Najbolj presenetljiv podatek? Ljudje podjetja zapuščajo pogosteje zaradi slabih odnosov in neustreznega vodenja kot zaradi nizkih plač. To postavlja delodajalce pred novo realnost: če želijo preprečiti kadrovski eksodus, bodo morali več vlagati v organizacijsko kulturo in način vodenja, ne pa zgolj v višanje plač. Ko ni težava plača, ampak nekaj globljega Podjetja so dolgo verjela, da je denar edini vzvod, ki motivira zaposlene. "Povišajmo plače, in težave bodo rešene!" se pogosto sliši v poslovnem svetu. A praksa kaže drugačno

Ko večina iskalcev zaposlitve pregleduje oglase za delo, je pogosto prvi korak prebiranje zahtev – visokošolska izobrazba, leta izkušenj, specifična znanja, včasih celo reference, ki so težko dosegljive. Zato ni presenetljivo, da je oglas podjetja Hofer, ki za mesto menedžerja v oddelku nabave ponuja skoraj 4.000 evrov bruto plače brez predhodnih delovnih izkušenj, dvignil precej prahu. A kot vedno – kjer je veliko obljub, je pogosto še več vprašanj. Zavidljiva plača, a kaj vse vključuje? Osnovna bruto plača, ponujena za delovno mesto menedžerja v nabavi, znaša 3.958 evrov v prvem letu zaposlitve, kar po hitrem izračunu pomeni približno 2.400 evrov neto mesečno. Toda to še ni vse. Plača se ob vsakem zaključenem letu dela samodejno zvišuje. Po sedmih letih

Če bi kdo še pred letom dejal, da bo tehnološki velikan Meta, pod vodstvom Marka Zuckerberga, razpustil ključne programe za spodbujanje raznolikosti in enakopravnosti, bi verjetno zvenelo skoraj neverjetno. Danes pa ta poteza ni zgolj resničnost, temveč eden izmed najodmevnejših premikov v korporativni politiki zadnjih let. Kaj se skriva za odločitvijo, ki je razburkala tehnološko industrijo? Sprememba smeri – novi časi, nova pravila Meta je z ukinitvijo pobud za raznolikost, enakopravnost in vključevanje (DEI) odprla Pandorino skrinjico vprašanj o svojem strateškem kompasu. Podjetje je ukinilo specifične cilje pri zaposlovanju žensk in predstavnikov etničnih manjšin ter razpustilo svojo ekipo za raznolikost in vključevanje. Prav tako se je poslovilo od programa z

Med policisti je tudi nekaj pripadnikov romske skupnosti, ki poskušajo graditi most med Romi in večinskim prebivalstvom. Kot je za STA opozorila ena od Rominj, zaposlena v policiji, enega večjih izzivov predstavlja pomanjkanje dialoga in nezaupanje med romsko in večinsko skupnostjo. "Predvsem sem most komuniciranja med Romi in ostalimi" Policistka romskih korenin, danes zaposlena na PU Murska Sobota v sektorju uniformirane policije, ki ni želela biti imenovana, dela na področju romskih vprašanj in večkulturnosti. Kot je opisala, opravlja zelo raznoliko delo, denimo svetuje pri delu z Romi in se vključuje na različne prireditve. "Predvsem sem most komuniciranja med Romi in ostalimi," je zapisala. V policijo se je vključila med epidemijo covida-19 zaradi želje po varnost