Tina Gaber delila Jankovićev video in razburila javnost

Prazniki. Čas veselja, druženja, toplih trenutkov – a za mnoge tudi čas stresa, kaosa in strahu. Medtem ko večina ljudi ob praznikih uživa v toplini doma ali ob prazničnih dogodkih, se vsako leto znova pojavi debata, ki razdvaja javnost: petarde in pirotehnika. Tina Gaber in Zoran Janković sta letos znova opozorila na škodljive posledice petard, še posebej za živali in okolje. Ali je res vredno vztrajati pri tradiciji, ki prinaša več škode kot veselja?

Tina Gaber: “Pokanje petard ni nikoli prineslo nič dobrega”

Tina Gaber, znana zaščitnica živali, je s svojo izjavo na družbenih omrežjih znova dvignila prah. Na svojem Instagram profilu je delila video ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki poziva k opustitvi uporabe pirotehnike. Tina je jasno izrazila svoje stališče: petarde so nepotrebne, škodljive in nikakor ne sodijo v praznično obdobje.

Za živali, pravi Tina, so prazniki pogosto čas trpljenja. Psi, mačke, ptice in divje živali zaradi glasnega pokanja doživljajo izjemen stres, ki lahko vodi do trajnih posledic – poškodovanega sluha, srčnih napadov ali celo smrti. “Živali ne razumejo, da gre le za zvok; njihova reakcija je nagonska – strah jih pripravi do tega, da bežijo, se skrivajo ali celo poškodujejo,” opozarja Tina.

A Tina ne ostaja le pri živalih. Opozarja tudi na vpliv petard na ljudi: “Kaj pa majhni otroci, starejši, tisti, ki trpijo za PTSD? Ali res potrebujemo hrup, ki povzroča toliko tesnobe?” Dodala je, da je čas, da začnemo praznovati praznike z bolj premišljenimi oblikami veselja.

Jankovićev apel Ljubljančanom

Župan Ljubljane, Zoran Janković, je s svojim videom prav tako nagovoril občane. Svoje sporočilo je naslovil na vse, ki ob praznikih uporabljajo petarde, naj premislijo, komu in čemu res služijo. Janković je poudaril: “Petarde so nepotreben hrup, ki ne prinaša nič pozitivnega, le škodo za vse – živali, ljudi in okolje.” Dodal je, da bi bilo mesto brez petard v prazničnem času bolj prijetno za vse generacije.

V Ljubljani se vsako leto več ljudi odzove na tovrstne pozive, a težava še vedno obstaja. Janković je prepričan, da lahko z več osveščanja dosežemo, da glavni simbol praznikov ne bo več hrup, ampak svetloba, veselje in povezanost.

Petarde: Tradicija ali nepotrebna težava?

Petarde, ki so nekaterim simbol prazničnega vzdušja, so drugim neznosna nadloga. Kritiki, ki nasprotujejo prepovedi, pogosto poudarjajo, da gre za dolgoletno tradicijo, ki je del praznovanj. A kako dolgo je tradicija še vredna ohranjanja, če škodi drugim? Po podatkih Slovenskega veterinarskega društva pokanje petard vsako leto povzroči stotine poškodb pri živalih. Mnogo psov in mačk zaradi strahu pobegne od doma, nekatere divje živali pa zaradi panike doživijo srčni zastoj.

Podatki kažejo tudi, da so petarde nevarne za ljudi. Poškodbe, kot so opekline, izguba sluha in celo amputacije, so pogost pojav ob neprevidni uporabi pirotehnike. Zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da pokanje petard povzroča stres pri starejših in majhnih otrocih, ki pogosto ne razumejo, zakaj je nenadni hrup potreben.

Ekološki vpliv pa je še en vidik, ki ga pogosto spregledamo. Kemikalije v pirotehniki onesnažujejo zrak in tla, saj po prazničnih dneh ostane veliko ostankov, ki obremenjujejo okolje.

Javnost razdeljena

Odzivi na pozive Tine Gaber in Zorana Jankovića so bili, kot vedno, mešani. Velika večina podpornikov njunega stališča meni, da je čas, da opustimo nepotrebno pirotehniko in se osredotočimo na bolj humane načine praznovanja. “Zabava, ki povzroča trpljenje drugim, ni prava zabava,” je zapisala ena izmed podpornic na Instagramu.

Kritiki pa so poudarili, da je praznično vzdušje brez petard dolgočasno. “Zakaj bi uničili veselje tistim, ki uživajo v pokanju?” je zapisal eden od uporabnikov družbenih omrežij. A na to so podporniki odgovorili z vprašanjem: “Ali je naše veselje res vredno trpljenja živali in drugih ljudi?”

Kaj lahko storimo?

Namesto petard lahko najdemo druge načine praznovanja, ki ne povzročajo škode. V številnih mestih po svetu so pirotehnične predstave zamenjale tihe ognjemete ali svetlobne instalacije, ki so enako lepe in privlačne, vendar ne povzročajo hrupa. Poleg tega se vedno več ljudi zaveda, da je druženje, deljenje in povezanost tisto, kar resnično prinaša praznično vzdušje, ne pa glasni in onesnažujoči poki.

Napisal: E. K.

Vir: Instagram

Zvečer se vrnila domov, v spalnici pa…

Koale, znane po svojem ljubkem videzu in življenju v evkaliptovih gozdovih, običajno veljajo za samotarske živali. A mladi par iz Avstralije je nedavno doživel nenavadno srečanje, ko je ob prihodu domov v spalnici na postelji našel prav to prisrčno žival.

Presenečenje v spalnici

Fran Dias Rufino, Brazilka, ki že nekaj let z možem Brunnom živi v Avstraliji, je po napornem dnevu prišla domov v Adelaide, kjer ju je v spalnici čakalo nenavadno presenečenje. Na njuni postelji je počivala koala. “Bila sem prestrašena, vesela in navdušena hkrati,” je povedala Fran. “Bila sem tako živčna, da sem pozabila govoriti angleško.”

View this post on Instagram

A post shared by FRAN DIAS RUFINO (@frandiasrufino)

Koala, ki je sprva sedela poleg postelje, je splezala na nočno omarico, nato pa na posteljo. Zmedena in očitno prestrašena je sama zapustila spalnico in iskala izhod iz hiše. Brunno je nato previdno uporabil odejo, da je pomagal koali najti pot ven.

Koale v urbanem okolju

Fran je povedala, da v njihovem naselju pogosto vidi koale, ki se sprehajajo po ulicah. Čeprav so te živali običajno samotarske in redko iščejo bližino ljudi, se včasih, zaradi izgube habitata ali drugih dejavnikov, znajdejo tudi v urbanih območjih.

Koale so ogrožena vrsta, saj so njihovi habitati podvrženi krčenju gozdov, suši in gozdnim požarom. Leta 2022 je Avstralija sprejela 10-letni obnovitveni načrt za zaščito teh živali, vendar je njihovo preživetje še vedno negotovo.

Nacionalni načrti za obnovitev habitata

Koalam se trenutno najbolje godi v predelih, kjer je njihov habitat še vedno dobro ohranjen. Vendar je na vzhodni obali Avstralije zaradi intenzivnega razvoja zemljišč populacija v upadu. Obnovitveni načrt vključuje sajenje evkaliptovih gozdov, zaščito obstoječih habitatov in izvajanje raziskav za boljše razumevanje potreb teh živali.

Srečanje, ki ne bo pozabljeno

Srečanje s koalo bo zagotovo ostalo v spominu Fran in Brunna. Dogodek, ki sta ga delila na Instagramu, je hitro postal viralen in požel številne komentarje. “To je najbolj avstralski prizor, kar sem jih videl!” je zapisal eden izmed sledilcev.

Čeprav je bila situacija za par nenavadna, je to še en opomnik, kako pomembno je ohranjati naravni habitat teh edinstvenih živali.

Napisal: E. K.

Vir: Instagram

Tina Gaber strtega srca: počivaj v miru, nedolžna duša, Mitko (VIDEO)

V zadnjih dneh je Slovenijo pretresla novica o uspavanju medveda Mitka, ki je več kot četrt stoletja preživel na turistični kmetiji Abram na Nanosu. Tina Gaber, slovenska javna osebnost in aktivistka za pravice živali, je na družbenih omrežjih izrazila svojo globoko žalost in šok ob izgubi tega dolgoletnega prebivalca kmetije. Mitko je bil uspavan tik pred selitvijo v gozdni rezervat, kjer bi lahko prvič v življenju izkusil svobodo, kar je Gabrova opisala kot “neverjetno naključje.”

View this post on Instagram

A post shared by Tina Gaber (@tina_gaber)

Konec Mitkovega dolgoletnega ujetništva ali še ena zamujena priložnost?

Mitko, ki je bil star 26 let, je večino svojega življenja preživel v neustreznih bivalnih razmerah na kmetiji Abram. Lastniki kmetije so se več let soočali z očitki, da je žival živela v slabih pogojih – v ozki kletki na betonski podlagi, brez zaščite pred vremenskimi vplivi in z nezadostno oskrbo. Živalske organizacije so dolga leta opozarjale na problematiko ohranjanja medvedov v zasebnem lastništvu, ki ga je omogočal pretekli zakon. Zaradi tega so medvedi kot Mitko dobesedno desetletja životarili v neprimernih razmerah.

Letos je mednarodna organizacija za zaščito živali Štiri tačke sprožila kampanjo, v kateri so si prizadevali, da bi štiri medvede, vključno z Mitkom, preselili v Avstrijo, kjer bi jim nudili primerne pogoje za življenje. Eva Rosenberg, direktorica te organizacije, je ostro kritizirala dejstvo, da Evropska unija Sloveniji dopušča takšne prakse, saj so številne živali v ujetništvu izpostavljene trpljenju in zanemarjanju.

Tina Gaber aktivno sodelovala pri prizadevanjih za Mitkovo osvoboditev

Tina Gaber, znana kot dolgoletna borka za pravice živali, je aktivno podpirala prizadevanja za odvzem medvedov iz neprimernih bivalnih pogojev. V zadnjem času je posebej opozarjala na potrebo po preselitvi teh medvedov v rezervat, kjer bi jim omogočili boljše pogoje za življenje. Njena prizadevanja in glasna opozorila so pritegnila pozornost medijev in javnosti, a žal se je zgodba za Mitka končala tragično.

Tragičen konec: Mitko uspavan tik pred osvoboditvijo

Kot je Gabrova zapisala na svojih profilih na družbenih omrežjih, je konec tedna potekel rok, do katerega bi morali urediti Mitkove bivalne razmere. Načrtovan je bil odvzem medveda in njegova selitev v gozdni rezervat, kar bi za Mitka pomenilo prvi stik s svobodo po 26 letih življenja v ujetništvu. A zgolj dan pred tem je lastnik kmetije poklical veterinarja, s katerim sta presodila, da je medveda treba uspavati. Tako se je Mitkovo življenje končalo tik pred dolgo pričakovano osvoboditvijo.

Gabrova je izrazila globoko razočaranje in šok nad tem “neverjetnim naključjem”, saj bi Mitko končno lahko izkusil življenje v naravnem okolju, vendar so mu bila vrata svobode zaprta za vedno.

Zakaj je bil Mitko uspavan?

Veterinarska ekipa, ki je sodelovala pri odločitvi, naj bi ocenila, da je Mitko že v preveč slabem zdravstvenem stanju, da bi preživel selitev v rezervat in novo okolje. Čeprav se zdi, da je bila odločitev sprejeta iz zdravstvenih razlogov, ostaja v javnosti grenak priokus, da je bil medved, ki je desetletja preživel v ujetništvu, prikrajšan za zadnjo priložnost svobodnega življenja.

Simbol neustrezne zakonodaje in ravnanja z živalmi

Tragična usoda medveda Mitka ni le zgodba o eni živali, temveč simbol širše problematike neustrezne zakonodaje in ravnanja z divjimi živalmi v Sloveniji. Medved Mitko bo ostal v spominu kot žrtev sistema, ki je desetletja dovoljeval neprimerno ravnanje z živalmi, ter kot opomin na potrebo po boljšem varstvu in zaščiti divjih živali v ujetništvu.

Napisal: E. K.

Vir: Instagram

Tragedija v slovenskem morju: Delfin ubit s strelom v predel prsi

V slovenskem morju se je zgodila tragična in zaskrbljujoča nesreča, ko je bil poginjen delfin najden pred Strunjanom konec junija 2024. Obdukcija, ki jo je opravil Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete v Ljubljani, je pokazala, da je bil delfin ustreljen, kar predstavlja prvi zabeleženi primer takšnega dejanja v Sloveniji. Delfini so v Sloveniji in po vsej Evropi strogo zavarovana vrsta, zato to dejanje predstavlja kaznivo dejanje, ki so ga pri društvu Morigenos že prijavili Policiji.

Delfin, moški samec velike pliskavke, je bil stalni prebivalec severnega Jadrana in s tem tudi slovenskega morja. Po navedbah društva Morigenos, ki se ukvarja z raziskovanjem in zaščito morskih sesalcev, so truplo delfina našli v že precej razpadlem stanju, kar je otežilo ugotavljanje njegove identitete. Obdukcija je pokazala, da je bil delfin ustreljen v levi stranski predel prsi, izstrelek pa je prebil pljuča in prsno steno, kar je povzročilo smrt zaradi motenj v dihanju.

Po besedah Tomislava Pallerja, veterinarja, ki je vodil obdukcijo, so na mestu strelnih ran našli delce izstrelka, ki so jih zavarovali za balistično preiskavo. Ta bo pomagala ugotoviti vrsto strelnega orožja, s katerim je bil delfin ubit. Ker je Tržaški zaliv deljen med Slovenijo, Italijo in Hrvaško, je možno, da je bilo dejanje izvršeno zunaj slovenskih voda.

Gre za zaskrbljujoč primer, saj so delfini pomemben člen morskih ekosistemov in prispevajo k ohranjanju ravnovesja v morskih prehranskih spletih. Njihova zaščita ni pomembna le zaradi njihovega statusa zavarovane vrste, temveč tudi zaradi njihove ključne vloge v zdravem morskem okolju, ki je pomembno tudi za človeka.

Društvo Morigenos je ob tej priložnosti opozorilo na pomen zaščite morskih sesalcev in nujnost večje ozaveščenosti o nevarnostih, ki jim grozijo. Pogosto so te živali izpostavljene različnim oblikam nasilja in onesnaženju, kar ogroža njihove populacije. Poleg tega je ključno, da se javnost zaveda pomembnosti delfinov in drugih morskih plenilcev za zdravje celotnega morskega ekosistema.

Slovenija sicer v primerjavi z nekaterimi drugimi državami na Balkanu deluje bolje na področju zaščite morskih živali, vendar ta primer kaže, da je še vedno veliko prostora za izboljšave. Nujno je nadaljevati z ozaveščanjem in strožjim pregonom tistih, ki kršijo zakone o zaščiti živali.

Zaradi resnosti situacije bo rezultat balistične preiskave ključen za nadaljnji potek preiskave in morebitno kazensko odgovornost. Tovrstni primeri nas opominjajo, kako ranljivi so morski ekosistemi ter kako pomembno je zaščititi njihove prebivalce pred nepotrebnim nasiljem in uničevanjem.

EK; Facebook, Pexels