Kriza v celjski bolnišnici: Bo sistem javnega zdravstva zdržal pritisk?
Težave z radiologi: simptom širše sistemske krize
V zadnjih tednih se je Splošna bolnišnica Celje znašla v središču zdravstvene krize, ki bi lahko resno ogrozila neprekinjeno zdravstveno varstvo na tem območju. Na dan so namreč prišle informacije o odpovedi še zadnjih treh radiologov, kar je posledica dolgotrajnih težav v delovanju bolnišnice in širše v slovenskem zdravstvenem sistemu. Čeprav se problematika morda na prvi pogled zdi lokalna, je v resnici del širše sistemske krize, ki pretresa celotno javno zdravstvo v Sloveniji.
Odhodi radiologov in razpad sistema
Radiologija, ki je ključna za delovanje bolnišnic in zagotavljanje diagnostike, se v Celju sooča s hudim kadrovskim primanjkljajem. Do tega je pripeljala kombinacija slabih pogojev dela, nezadostnega plačila in privlačnejših ponudb iz zasebnega sektorja. V zadnjem pismu strokovnega direktorja SB Celje, Radka Komadine, predstojnikom oddelkov je bilo jasno izpostavljeno, da odhodi radiologov niso naključni. Označil jih je za posledico “predatorskega sistema javno-zasebno”, ki ga dopušča trenutna zdravstvena politika. Komadina je opozoril, da bolnišnica brez radiologov njihovega ranga postane nevarna tako za zdravnike kot za bolnike, kar je sprožilo resno skrb za prihodnost te pomembne ustanove.
Neizpolnjene obljube in neuspešni ukrepi
Kljub prizadevanjem vodstva, da bi ohranili radiološki oddelek operativen, so bila dosedanja prizadevanja neuspešna. Že lani je bolnišnica izgubila več radiologov, ki so odšli v zasebne klinike, kjer so pogoji dela in plačila bolj privlačni. Direktor bolnišnice, Dragan Kovačić, je že junija 2023 napovedal prihod novih radiologov, vendar ti načrti očitno niso obrodili sadov. Namesto izboljšanja se je situacija le še poslabšala, kar je posledično privedlo do sklica nujnega sestanka na ministrstvu za zdravje.
Zasebni sektor: glavni izzivalec javnega zdravstva?
Eden ključnih dejavnikov, ki je pripeljal do trenutne krize, je močna konkurenca zasebnega sektorja. Zasebne klinike so sposobne privabiti radiologe s plačili, ki so nekajkrat višja od tistih, ki jih ponujajo javne bolnišnice. Poleg tega zasebniki niso obvezani zagotavljati neprekinjenega zdravstvenega varstva, kar pomeni, da lahko radiologi v zasebnem sektorju delajo v ugodnejših pogojih in s krajšim delovnim časom. Ta dejstva postavljajo javne bolnišnice v težak položaj, saj morajo zagotavljati celovito zdravstveno oskrbo 24 ur na dan, a za to nimajo dovolj kadra niti finančnih sredstev.
Ministrstvo za zdravje na preizkušnji
Ministrstvo za zdravje se zaveda resnosti situacije in je že sklicalo sestanek z glavnimi deležniki, da bi našli rešitev za to perečo težavo. Kovačić je na predvečer sestanka jasno povedal, da pričakuje konkretne ukrepe, ki bodo vključevali ustavitev financiranja zasebnih centrov po realizaciji in dvig cen storitev v javnih zavodih. Prav tako je predlagal, da se omogoči, da bolnišnice zaposlujejo svoje lastne zaposlene tudi popoldne, kar bi zmanjšalo odhode kadra v zasebni sektor.
Kaj prinaša prihodnost?
Čeprav je sestanek na ministrstvu nujen korak, ostaja vprašanje, ali bo dejansko prinesel rešitve, ki jih bolnišnica in širši zdravstveni sistem potrebujejo. Če do dogovora ne bo prišlo, obstaja resna nevarnost, da bo neprekinjeno zdravstveno varstvo v tretji največji bolnišnici v državi ogroženo. V takem primeru bi se lahko zgodilo, da bi bolnišnica postala še ena žrtev sistemske krize, ki bi lahko imela daljnosežne posledice za slovensko javno zdravstvo.
Situacija v celjski bolnišnici je simptom širših težav, s katerimi se sooča slovensko javno zdravstvo. Odhodi radiologov so le vrh ledene gore, ki razkriva pomanjkljivosti v sistemu, ki že dolgo potrebuje temeljite reforme. Ali bo ministrstvo našlo učinkovite rešitve, bo pokazal čas, a dejstvo je, da je stanje resno in zahteva takojšnje ukrepanje.
Vir: RTVSLO, Dnevnik.si, Pexels
Napisal: NZ