Zdaj odločeno: zdravnikom strogo prepovedano delo izven javne mreže. Vlada z ukrepi na tankem ledu
LJUBLJANA – Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je pripravila vlada, odpira vrata eni najradikalnejših sprememb slovenskega zdravstvenega sistema v zadnjih letih. Po pridobljenih informacijah bo zdravnikom, zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih, strogo omejeno delo izven javne mreže. A se res zavedamo, kaj vse to potegne za sabo?
Kakšne spremembe uvaja zakon?
Predlog, ki ga je razkrila Televizija Slovenija, določa, da bodo zdravniki, zaposleni v javnih ustanovah, lahko delali samo v javni mreži – torej v drugih javnih bolnišnicah ali pri koncesionarjih. Edina izjema za dodatno delo bodo dopolnilne pogodbe ali podjemne pogodbe, vendar le znotraj okvirov javnega zdravstva. Delo v zasebnih ambulantah? Ne bo več mogoče.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je pojasnila, da je ukrep nujen, saj zasebni sektor s svojo davčno ugodnejšo strukturo javnemu zdravstvu jemlje dragocen kader. »Zdravnike in drugo zdravstveno osebje želimo motivirati, da ostanejo v javnih zavodih,« je dejala. (Vir: Televizija Slovenija, 11. december 2024)
Ministrica za zdravje @MinZdravje : "Sistem bo zanihal. Čakalne dobe se bodo podaljšale. To moramo narediti." pic.twitter.com/SZJt7hmJC4
— Mladi zdravniki (@MladiZdravniki) October 19, 2024
Omejitev ali blokada?
Zamisel zveni preprosto, celo logično – preprečiti razpršitev kadra, izboljšati učinkovitost in pacientom zagotoviti večjo dostopnost storitev. A težava je, da življenje pogosto ni tako črno-belo, kot ga rišejo pisci zakonov.
Predstavljajmo si mladega specialista, ki si želi dodatnega zaslužka za kredit ali zgolj za boljše življenje, a je zaradi novih omejitev primoran ostati v sistemu, ki mu ne omogoča dodatne fleksibilnosti. Kaj bo storil? Se bo podredil? Ali bo začel razmišljati o odhodu v tujino, kjer takšnih omejitev ni? Slovenija, kjer že zdaj primanjkuje zdravnikov, si tega preprosto ne more privoščiti. Če bo zakon sprejet v tej obliki, bo morda na dolgi rok storil več škode kot koristi.
Zakaj javni sektor izgublja privlačnost?
V Sloveniji so pogoji dela v javnem zdravstvu že zdaj daleč od idealnih. Dolge ure, ogromna administrativna bremena in pogosto zastarela infrastruktura so le vrh ledene gore. Če k temu dodamo še novo omejitev dodatnega dela v zasebnem sektorju, dobimo eksploziven recept za nezadovoljstvo. Zdravniki v javnem sektorju se že leta spopadajo s podhranjenimi kadrovskimi kapacitetami – kako naj bodo potem še motivirani, če jim omejimo vse možnosti za dodatni zaslužek?
Poleg želje po dodatnem zaslužku, ki je za marsikaterega zdravnika zgolj način, kako preživeti v razmerah, ko plače ne odražajo dejanske odgovornosti in obremenitev, gre pri delu v zasebnem sektorju tudi za zagotavljanje širšega nabora storitev za državljane. Številni specialisti, na primer ortopedi, dermatologi ali kardiologi, pogosto delajo tako v javnem sistemu kot tudi v zasebnih ambulantah. Pacient, ki potrebuje hitro diagnozo ali poseg, se pogosto obrne na zasebnika, saj so čakalne vrste v javnem sistemu dolge mesece, včasih celo leta. Če tem specialistom preprečimo delo zunaj javne mreže, bo to pomenilo, da se bodo čakalne vrste še podaljšale, zasebni sektor pa bo izgubil dostop do ključnega kadra, kar bo na koncu najbolj prizadelo prav paciente. Namesto, da bi vlada naslavljala te težave, se zdi, da se osredotoča na omejevanje, ne pa na dejansko izboljšanje razmer.
Na preobremenjenost zdravnikov opozarja tudi naslednji videoposnetek:
“V letu 2025 si želim, da bi imel več časa za svoje paciente, da bi se jim lahko bolj posvetil in bi bili vsi bolj zadovoljni❤️🩹,” pravi družinski zdravnik Janoš Vöröš👨⚕️, ki danes odpira vrata svoje ambulante. Dodaja, da si njegovi pacienti s številnimi zdravstvenimi težavami… pic.twitter.com/OaT45TSd1D
— Zdravniška zbornica Slovenije (@zdravniska) December 8, 2024
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, Bojana Beović, opozarja na pasti novega sistema. »Najbrž je smiselno, da se meri, koliko neki zdravnik naredi, čeprav so zdravniške storitve zelo različne,« je dejala in dodala, da bi moral zakon ustvariti pogoje za kakovostno delo celotnega zdravstvenega osebja. (Vir: Televizija Slovenija, 11. december 2024)
Pot k privatizaciji?
Medtem ko vlada obljublja reforme, ki bodo rešile javni zdravstveni sistem, v iniciativi Glas ljudstva svarijo, da gre zakon v napačno smer. »Vlada z vsakim novim predlogom zakona zavlačuje resnične reforme in počasi, a vztrajno privatizira zdravstvo,« so zapisali v izjavi za javnost. (Vir: Televizija Slovenija, 11. december 2024)
Njihov argument ni brez osnove – zakaj ne bi vlada raje vlagala v izboljšanje pogojev dela v javnih zavodih, namesto da uvaja omejitve, ki bodo dolgoročno lahko celo odvrnile mlade zdravnike od zaposlitve v Sloveniji?
Rešitev ali začetek krize?
Ko pogledamo širšo sliko, postane jasno, da novela zakona ne naslavlja ključnih težav slovenskega zdravstva. Sistem je kadrovsko in infrastrukturno podhranjen, čakalne dobe so dolge, pacienti pa vse pogosteje iščejo pomoč v zasebnih ambulantah. Namesto da bi reševala te probleme, se vlada zdi osredotočena na kaznovanje zdravnikov, ki si upajo iskati boljše pogoje za delo.
Seveda, omejitev dela v zasebnem sektorju je eden od načinov, kako “prisiliti” kader, da ostane v javnem sistemu. Slovenija morda postavlja temelje za sistem, v katerem bodo ostali le tisti, ki nimajo druge izbire – zdravniki iz obupa, ne pa iz poklicanosti.
⚠️Danes po 20 ljudi čaka na urgenci ZA SPREJEM‼️
— Federico V. Potočnik (@FVPotocnik) December 9, 2024
👉 Prostora v bolnišnici ni, kadra pa tako malo, da ne uspemo vseh pacientov obdelati.
👉 od začetka te vlade je precej slabše. Dostopnost? Katastrofa.
👉⬇️tole je farsa. Če mu nasedate, ste del problema! ⬇️ pic.twitter.com/NXUjUpLpaR
Kaj lahko pričakujemo?
Zakon je še vedno v fazi obravnave, kar pomeni, da obstaja možnost sprememb. A če bo sprejet v sedanji obliki, bo imel daljnosežne posledice – ne le za zdravnike, temveč tudi za paciente, ki že zdaj trpijo zaradi neučinkovitosti sistema.
Morda je čas, da si priznamo, da javni zdravstveni sistem v Sloveniji potrebuje temeljito prenovo – ne pa le novih omejitev in pravil. Če se bodo razmere nadaljevale v tej smeri, bomo morda čez nekaj let priča ironiji: zakon, namenjen krepitvi javnega zdravstva, bo morda tisti, ki ga bo dokončno potopil.
Napisal: N. Z.
Vir: RTVSlo.si, www