Zdaj odločeno: zdravnikom strogo prepovedano delo izven javne mreže. Vlada z ukrepi na tankem ledu

LJUBLJANA – Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je pripravila vlada, odpira vrata eni najradikalnejših sprememb slovenskega zdravstvenega sistema v zadnjih letih. Po pridobljenih informacijah bo zdravnikom, zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih, strogo omejeno delo izven javne mreže. A se res zavedamo, kaj vse to potegne za sabo?

Kakšne spremembe uvaja zakon?

Predlog, ki ga je razkrila Televizija Slovenija, določa, da bodo zdravniki, zaposleni v javnih ustanovah, lahko delali samo v javni mreži – torej v drugih javnih bolnišnicah ali pri koncesionarjih. Edina izjema za dodatno delo bodo dopolnilne pogodbe ali podjemne pogodbe, vendar le znotraj okvirov javnega zdravstva. Delo v zasebnih ambulantah? Ne bo več mogoče.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je pojasnila, da je ukrep nujen, saj zasebni sektor s svojo davčno ugodnejšo strukturo javnemu zdravstvu jemlje dragocen kader. »Zdravnike in drugo zdravstveno osebje želimo motivirati, da ostanejo v javnih zavodih,« je dejala. (Vir: Televizija Slovenija, 11. december 2024)

Omejitev ali blokada?

Zamisel zveni preprosto, celo logično – preprečiti razpršitev kadra, izboljšati učinkovitost in pacientom zagotoviti večjo dostopnost storitev. A težava je, da življenje pogosto ni tako črno-belo, kot ga rišejo pisci zakonov.

Predstavljajmo si mladega specialista, ki si želi dodatnega zaslužka za kredit ali zgolj za boljše življenje, a je zaradi novih omejitev primoran ostati v sistemu, ki mu ne omogoča dodatne fleksibilnosti. Kaj bo storil? Se bo podredil? Ali bo začel razmišljati o odhodu v tujino, kjer takšnih omejitev ni? Slovenija, kjer že zdaj primanjkuje zdravnikov, si tega preprosto ne more privoščiti. Če bo zakon sprejet v tej obliki, bo morda na dolgi rok storil več škode kot koristi.

Zakaj javni sektor izgublja privlačnost?

V Sloveniji so pogoji dela v javnem zdravstvu že zdaj daleč od idealnih. Dolge ure, ogromna administrativna bremena in pogosto zastarela infrastruktura so le vrh ledene gore. Če k temu dodamo še novo omejitev dodatnega dela v zasebnem sektorju, dobimo eksploziven recept za nezadovoljstvo. Zdravniki v javnem sektorju se že leta spopadajo s podhranjenimi kadrovskimi kapacitetami – kako naj bodo potem še motivirani, če jim omejimo vse možnosti za dodatni zaslužek?

Poleg želje po dodatnem zaslužku, ki je za marsikaterega zdravnika zgolj način, kako preživeti v razmerah, ko plače ne odražajo dejanske odgovornosti in obremenitev, gre pri delu v zasebnem sektorju tudi za zagotavljanje širšega nabora storitev za državljane. Številni specialisti, na primer ortopedi, dermatologi ali kardiologi, pogosto delajo tako v javnem sistemu kot tudi v zasebnih ambulantah. Pacient, ki potrebuje hitro diagnozo ali poseg, se pogosto obrne na zasebnika, saj so čakalne vrste v javnem sistemu dolge mesece, včasih celo leta. Če tem specialistom preprečimo delo zunaj javne mreže, bo to pomenilo, da se bodo čakalne vrste še podaljšale, zasebni sektor pa bo izgubil dostop do ključnega kadra, kar bo na koncu najbolj prizadelo prav paciente. Namesto, da bi vlada naslavljala te težave, se zdi, da se osredotoča na omejevanje, ne pa na dejansko izboljšanje razmer.

Na preobremenjenost zdravnikov opozarja tudi naslednji videoposnetek:

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, Bojana Beović, opozarja na pasti novega sistema. »Najbrž je smiselno, da se meri, koliko neki zdravnik naredi, čeprav so zdravniške storitve zelo različne,« je dejala in dodala, da bi moral zakon ustvariti pogoje za kakovostno delo celotnega zdravstvenega osebja. (Vir: Televizija Slovenija, 11. december 2024)

Pot k privatizaciji?

Medtem ko vlada obljublja reforme, ki bodo rešile javni zdravstveni sistem, v iniciativi Glas ljudstva svarijo, da gre zakon v napačno smer. »Vlada z vsakim novim predlogom zakona zavlačuje resnične reforme in počasi, a vztrajno privatizira zdravstvo,« so zapisali v izjavi za javnost. (Vir: Televizija Slovenija, 11. december 2024)

Njihov argument ni brez osnove – zakaj ne bi vlada raje vlagala v izboljšanje pogojev dela v javnih zavodih, namesto da uvaja omejitve, ki bodo dolgoročno lahko celo odvrnile mlade zdravnike od zaposlitve v Sloveniji?

Rešitev ali začetek krize?

Ko pogledamo širšo sliko, postane jasno, da novela zakona ne naslavlja ključnih težav slovenskega zdravstva. Sistem je kadrovsko in infrastrukturno podhranjen, čakalne dobe so dolge, pacienti pa vse pogosteje iščejo pomoč v zasebnih ambulantah. Namesto da bi reševala te probleme, se vlada zdi osredotočena na kaznovanje zdravnikov, ki si upajo iskati boljše pogoje za delo.

Seveda, omejitev dela v zasebnem sektorju je eden od načinov, kako “prisiliti” kader, da ostane v javnem sistemu. Slovenija morda postavlja temelje za sistem, v katerem bodo ostali le tisti, ki nimajo druge izbire – zdravniki iz obupa, ne pa iz poklicanosti.

Kaj lahko pričakujemo?

Zakon je še vedno v fazi obravnave, kar pomeni, da obstaja možnost sprememb. A če bo sprejet v sedanji obliki, bo imel daljnosežne posledice – ne le za zdravnike, temveč tudi za paciente, ki že zdaj trpijo zaradi neučinkovitosti sistema.

Morda je čas, da si priznamo, da javni zdravstveni sistem v Sloveniji potrebuje temeljito prenovo – ne pa le novih omejitev in pravil. Če se bodo razmere nadaljevale v tej smeri, bomo morda čez nekaj let priča ironiji: zakon, namenjen krepitvi javnega zdravstva, bo morda tisti, ki ga bo dokončno potopil.

Napisal: N. Z.

Vir: RTVSlo.si, www

Kriza v celjski bolnišnici: Bo sistem javnega zdravstva zdržal pritisk?

Težave z radiologi: simptom širše sistemske krize

V zadnjih tednih se je Splošna bolnišnica Celje znašla v središču zdravstvene krize, ki bi lahko resno ogrozila neprekinjeno zdravstveno varstvo na tem območju. Na dan so namreč prišle informacije o odpovedi še zadnjih treh radiologov, kar je posledica dolgotrajnih težav v delovanju bolnišnice in širše v slovenskem zdravstvenem sistemu. Čeprav se problematika morda na prvi pogled zdi lokalna, je v resnici del širše sistemske krize, ki pretresa celotno javno zdravstvo v Sloveniji.

Odhodi radiologov in razpad sistema

Radiologija, ki je ključna za delovanje bolnišnic in zagotavljanje diagnostike, se v Celju sooča s hudim kadrovskim primanjkljajem. Do tega je pripeljala kombinacija slabih pogojev dela, nezadostnega plačila in privlačnejših ponudb iz zasebnega sektorja. V zadnjem pismu strokovnega direktorja SB Celje, Radka Komadine, predstojnikom oddelkov je bilo jasno izpostavljeno, da odhodi radiologov niso naključni. Označil jih je za posledico “predatorskega sistema javno-zasebno”, ki ga dopušča trenutna zdravstvena politika. Komadina je opozoril, da bolnišnica brez radiologov njihovega ranga postane nevarna tako za zdravnike kot za bolnike, kar je sprožilo resno skrb za prihodnost te pomembne ustanove.

Radiologija v krizi.

Neizpolnjene obljube in neuspešni ukrepi

Kljub prizadevanjem vodstva, da bi ohranili radiološki oddelek operativen, so bila dosedanja prizadevanja neuspešna. Že lani je bolnišnica izgubila več radiologov, ki so odšli v zasebne klinike, kjer so pogoji dela in plačila bolj privlačni. Direktor bolnišnice, Dragan Kovačić, je že junija 2023 napovedal prihod novih radiologov, vendar ti načrti očitno niso obrodili sadov. Namesto izboljšanja se je situacija le še poslabšala, kar je posledično privedlo do sklica nujnega sestanka na ministrstvu za zdravje.

View this post on Instagram

A post shared by Splošna bolnišnica Celje (@sb_celje)

Zasebni sektor: glavni izzivalec javnega zdravstva?

Eden ključnih dejavnikov, ki je pripeljal do trenutne krize, je močna konkurenca zasebnega sektorja. Zasebne klinike so sposobne privabiti radiologe s plačili, ki so nekajkrat višja od tistih, ki jih ponujajo javne bolnišnice. Poleg tega zasebniki niso obvezani zagotavljati neprekinjenega zdravstvenega varstva, kar pomeni, da lahko radiologi v zasebnem sektorju delajo v ugodnejših pogojih in s krajšim delovnim časom. Ta dejstva postavljajo javne bolnišnice v težak položaj, saj morajo zagotavljati celovito zdravstveno oskrbo 24 ur na dan, a za to nimajo dovolj kadra niti finančnih sredstev.

Ministrstvo za zdravje na preizkušnji

Ministrstvo za zdravje se zaveda resnosti situacije in je že sklicalo sestanek z glavnimi deležniki, da bi našli rešitev za to perečo težavo. Kovačić je na predvečer sestanka jasno povedal, da pričakuje konkretne ukrepe, ki bodo vključevali ustavitev financiranja zasebnih centrov po realizaciji in dvig cen storitev v javnih zavodih. Prav tako je predlagal, da se omogoči, da bolnišnice zaposlujejo svoje lastne zaposlene tudi popoldne, kar bi zmanjšalo odhode kadra v zasebni sektor.

Kaj prinaša prihodnost?

Čeprav je sestanek na ministrstvu nujen korak, ostaja vprašanje, ali bo dejansko prinesel rešitve, ki jih bolnišnica in širši zdravstveni sistem potrebujejo. Če do dogovora ne bo prišlo, obstaja resna nevarnost, da bo neprekinjeno zdravstveno varstvo v tretji največji bolnišnici v državi ogroženo. V takem primeru bi se lahko zgodilo, da bi bolnišnica postala še ena žrtev sistemske krize, ki bi lahko imela daljnosežne posledice za slovensko javno zdravstvo.

Situacija v celjski bolnišnici je simptom širših težav, s katerimi se sooča slovensko javno zdravstvo. Odhodi radiologov so le vrh ledene gore, ki razkriva pomanjkljivosti v sistemu, ki že dolgo potrebuje temeljite reforme. Ali bo ministrstvo našlo učinkovite rešitve, bo pokazal čas, a dejstvo je, da je stanje resno in zahteva takojšnje ukrepanje.

Vir: RTVSLO, Dnevnik.si, Pexels

Napisal: NZ