LJUBLJANA – Medtem ko se na ministrstvu za zdravje pod vodstvom dr. Valentine Prevolnik Rupel pripravlja sporni zakon, ki bo zdravnikom v javni mreži praktično prepovedal dodatno delo v zasebnem sektorju, se je sama znašla v središču neprijetne zgodbe. Razlog? Mentoriranje študentov na zasebni fakulteti. Sicer minimalno, morda celo “dobronamerno,” a dovolj, da je povzročilo val ogorčenja in očitkov o dvojnem merjenju.

In ko gre za dvojna merila, se človek ne more izogniti vprašanju: zakaj omejitve veljajo samo za nekatere? Medtem ko zdravniki – preobremenjeni, podplačani in pogosto že na robu izgorelosti – poslušajo pridige o nujni ločitvi javnega in zasebnega, njihova ministrica očitno mirno žonglira med funkcijo in zasebnim angažmajem.

Kaj sploh pravi zakon? Kje nastane težava?

Osnutek Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) predvideva, da zdravniki v javnem sektorju ne bodo smeli opravljati storitev pri zasebnih izvajalcih. Opravičilo? Zakonodajalci pravijo, da želijo s tem okrepiti javno zdravstvo in preprečiti “beg kadrov” v zasebne ordinacije. Toda – in to je ključno – delo na javnih visokošolskih zavodih bo zdravnikom še vedno dovoljeno. Zasebnih pa ne bo več na seznamu “dovoljenih dejavnosti.”

In tukaj se zgodba zaplete. Ministrica Prevolnik Rupel namreč še naprej mentorira študente na zasebni DOBA Fakulteti v Mariboru. Kar seveda ni nezakonito, saj ima za svoje delo soglasje Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). A vprašanje ni več zakonitost, temveč morala – ali kot bi rekli z nekaj cinizma: eno je zakon, drugo pa zgled.

Ministrica dela “dve uri na mesec” – pa res?

Na ministrstvu zatrjujejo, da gre za minimalne obveznosti, ki jih je ministrica prevzela že pred imenovanjem. Trenutno naj bi bila mentorica sedmim študentom magistrskega programa in enemu na doktorskem programu, pri čemer delo obsega komaj dve uri mesečno. Ampak – roko na srce – ali se res verjame, da je priprava magistrske naloge delo, ki zahteva zgolj nekaj minut tedensko? Tisti, ki so kdaj mentorirali študente, bi verjetno dodali: “Mogoče, če mentorji ne dvignejo telefona ali preberejo niti ene strani.”

Kaj pravijo zdravniki?

Zdravniška stroka na to ne gleda ravnodušno. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice, sicer poudarja, da je deljenje znanja koristno: “Če zdravnikom v javni mreži omejujejo dodatno delo, potem bi moralo enako veljati za vse.” Ni težava delo samo po sebi, ampak pravičnost in enaka pravila za vse.

Še bolj neposreden je predsednik sindikata Fides Damjan Polh, ki ne skriva ogorčenja: “Ministrica, ki naj bi bila zgled delovanja znotraj javne mreže, očitno ukrepa ločevanja javnega in zasebnega ne razume na enak način, kot smo ga prisiljeni razumeti zdravniki.” Vir: info360.si.

🎯Pod vodstvom ministrice za zdravje dr. Valentine Prevolnik Rupel pripravljajo na ministrstvu Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki bo zdravnikom, zaposlenim v javni zdravstveni mreži, PREPOVEDAL opravljanje storitev pri zasebnih izvajalcih – razen v primeru delne… pic.twitter.com/ZHvc6y1qxW

— Mladi zdravniki (@MladiZdravniki) December 16, 2024

Dvojna merila – problem širše javnosti

Ko govorimo o zdravnikih, govorimo o eni najbolj obremenjenih poklicnih skupin v državi. Po podatkih OECD ima Slovenija približno 3 zdravnike na 1000 prebivalcev, kar je pod povprečjem EU. Ti zdravniki pogosto delajo več nadur, kot jih dovoljuje zakon, medtem ko iščejo načine, da bi rešili finančne težave, izboljšali svoje znanje ali preprosto – preživeli.

In zdaj naj jih država kaznuje, če popoldne delajo še v zasebni praksi? Če pa ministrica lahko mentorira v zasebnem zavodu – z vso podporo sistema in pravnih soglasij?

To vprašanje ni več zgolj o zakonu – gre za zaupanje. Če želi vlada resnično prepričati zdravnike, da so novi ukrepi nujni, potem bo morala dokazati, da niso namenjeni le njim. Da pravila veljajo za vse. V nasprotnem primeru bo zdravstveni sistem še naprej tonil – ne zaradi zdravnikov, temveč zaradi pomanjkanja doslednosti in transparentnosti.

Kako naprej?

Ministrica Prevolnik Rupel je v zadnjih mesecih postala simbol kontradikcije, nehote ali ne. Če želi vpeljati reforme, ki bodo izboljšale slovensko zdravstvo, bo morala najprej počistiti pred svojim pragom. Mentoriranje študentov? Koristno. A ne, ko iz ust iste osebe poslušamo predavanja o nujni ločitvi med javnim in zasebnim.

Naj za konec parafraziramo star pregovor: “Zgled vleče, a le, če se zgledujejo tudi tisti na vrhu.”

Vir: info360.si., www

Napisal: N. Z.

LJUBLJANA – Vprašanja glede dostopnosti do hitrih preiskav v Sloveniji: Ali bo Vlada prisluhnila ljudem?

V Sloveniji se trenutno odvija resna razprava o tem, ali naj država ukine možnost hitrih preiskav, kot je magnetna resonanca (MR) glave, ki jo pacienti lahko opravijo pri zasebnih izvajalcih na stroške ZZZS. Glede na anketo, ki jo je objavila skupina Mladih zdravnikov, se večina prebivalstva z ukinitvijo ne strinja. Vprašanje je, kakšen vpliv bo to imelo na zdravstveni sistem in bolnike.

🧠Ali ob sumu na možganski tumor podpirate ukinitev izvedbe MR glave pri zasebnem izvajalcu na stroške ZZZS (čakalna doba za zelo hitro 4 dni), če je čakalna doba v UKCL 4 mesece?
👉Prosimo za reTw, da dosežemo čimveč ljudi do jutrišnje oddaje 🎯 in ugotovimo, kaj si narod želi.

— Mladi zdravniki (@MladiZdravniki) October 2, 2024

Stanje v Sloveniji: Dolge čakalne dobe

V Sloveniji so čakalne dobe za nekatere zdravstvene storitve, vključno z MR preiskavami, izjemno dolge. V javnem zdravstvu lahko bolniki čakajo tudi do štiri mesece, preden so napoteni na tako pomembno preiskavo, kot je MR glave. To je še posebej kritično v primerih suma na možganski tumor, kjer lahko dolgotrajno čakanje močno vpliva na izid zdravljenja. Kljub temu pa ima Slovenija trenutno možnost, da bolniki opravijo te preiskave pri zasebnih izvajalcih na stroške zdravstvenega zavarovanja, kar bistveno skrajša čas čakanja, v nekaterih primerih na le nekaj dni.

“Če odstranimo to možnost, bo zdravstveni sistem povsem preobremenjen,” opozarjajo strokovnjaki iz slovenskega zdravstvenega sistema. Po njihovem mnenju je že zdajšnja obremenitev bolnišnic prevelika, ukinitev te možnosti pa bi še povečala čakalne dobe in poslabšala zdravstveno oskrbo.

Razprava vlade: Ali bo ukinitev prinesla bolj pravičen sistem?

Slovenska vlada že nekaj časa razmišlja o ukinitvi možnosti financiranja MR preiskav pri zasebnih izvajalcih na stroške ZZZS. Njihova logika temelji na želji po “bolj pravičnem dostopu do zdravstvenih storitev za vse prebivalce,” kar pomeni, da bi bili vsi bolniki napoteni v javno zdravstvo, kjer so storitve dostopne vsem, ne glede na finančni položaj.

Vendar kritiki te ideje opozarjajo, da ukinitev ne bo rešila težave, temveč jo bo še poslabšala. “Z ukinitvijo te možnosti bomo ustvarili še daljše čakalne dobe in dodatno obremenili že tako preobremenjen javni sistem,” pravi dr. Ana Novak, strokovnjakinja za zdravstveno politiko. Po njenem mnenju bi morala vlada najti boljše rešitve za zmanjšanje čakalnih dob, namesto da odvzame bolnikom eno od hitrih poti do prepotrebnih preiskav. (Vir: Delo)

Slabosti in posledice ukinitve

Ukinitev te možnosti bi lahko imela resne posledice za bolnike, ki potrebujejo hitro diagnostiko. V primeru suma na resne bolezni, kot je možganski tumor, vsaka zamuda pri postavljanju diagnoze povečuje tveganje za poslabšanje stanja ali celo smrt. Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da dolge čakalne dobe v javnem zdravstvu že zdaj povzročajo resne zamude pri zdravljenju, in ukinitev bi situacijo samo še poslabšala.

“To je vprašanje življenj in smrti,” pravi dr. Marko Potočnik, nevrolog. “Pri nekaterih bolnikih lahko že nekaj tednov čakanja pomeni, da se bolezen razvije do točke, ko je zdravljenje veliko manj učinkovito.” Po njegovih besedah bi morali vlada in zdravstvene ustanove razmisliti o nujnosti hitrejšega dostopa do diagnostike, namesto da ukinejo možnosti, ki so v korist bolnikov. (Vir: STA)

Opozorila in protesti javnosti

Javnost je svoje nestrinjanje z ukinitvijo možnosti hitrega dostopa do MR preiskav izrazila tudi prek ankete na družbenih omrežjih, kjer je kar 91,6 % sodelujočih glasovalo proti ukinitvi. To jasno kaže, da je večina prebivalstva zaskrbljena zaradi morebitnih sprememb v zdravstvenem sistemu. (Vir: Mladi zdravniki na Twitterju (X))

Protesti se vrstijo tudi na drugih družbenih omrežjih, kjer mnogi poudarjajo, da je zdravstvo v Sloveniji že tako preveč obremenjeno. “Ukinitev te možnosti je napad na naše zdravje,” je zapisal eden od uporabnikov Twitterja, kar odraža širše nezadovoljstvo prebivalstva. Mnogi opozarjajo, da bi lahko takšne spremembe vodile do dodatnih stroškov za bolnike, ki si bodo hitrejše preiskave morali plačati sami.

Prihodnost zdravstvene oskrbe v Sloveniji

Ostaja odprto vprašanje, kako se bo situacija razvila. Bo vlada poslušala mnenje ljudi in strokovnjakov, ali pa bo ukrepala v smeri ukinitve zasebnih preiskav na stroške ZZZS? Dejstvo je, da slovensko javno zdravstvo potrebuje reforme in izboljšave, vendar se mnogi strinjajo, da ukinitev hitrih preiskav pri zasebnikih ni prava pot.

“Reforma je nujna, vendar ne na račun zdravja pacientov,” pravi dr. Potočnik. “Treba je poiskati rešitve, ki bodo izboljšale dostopnost in kakovost storitev, ne pa jih dodatno omejile.” (Vir: STA)

Napisal: N. Z.

Vir: www, X,