Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Evo, oni bodo prejeli “zaslužno” pokojnino, mi, navadni smrtniki pa …

LJUBLJANA – Trenutna vlada pod vodstvom Roberta Goloba je povzročila precejšnje razburjenje z dvigom pokojnin za tako imenovane “zaslužne” državljane, kar številni vidijo kot nepotreben in neupravičen privilegij. Vlada je v zadnjih mesecih dvignila pokojnine za določeno skupino posameznikov, kar je med javnostjo povzročilo številna vprašanja o tem, kdo so ti “zaslužni”, zakaj so upravičeni do višjih pokojnin in kaj to pomeni za preostale upokojence in davkoplačevalce.

Kaj pomeni “zaslužna” pokojnina?

V Sloveniji obstaja koncept posebnih zaslužnih pokojnin, ki jih lahko prejmejo posamezniki, ki so v preteklosti pomembno prispevali k razvoju ali blaginji države. Med njimi so umetniki, znanstveniki, športniki in drugi, ki so pustili pečat v slovenski družbi. Te posebne pokojnine niso odvisne zgolj od let delovne dobe in prispevkov, temveč od osebnih dosežkov, ki so bili prepoznani kot pomembni za državo.

Vendar pa mnogi kritiki menijo, da trenutna vlada Roberta Goloba širi ta pojem na način, ki ni več v skladu z osnovnim namenom te ureditve. Namesto da bi bile podeljene zgolj izjemnim posameznikom, se zdi, da so povišanja namenjena širši skupini, kar vzbuja dvome o tem, ali je ta denar smiselno porabljen. “Vlada deli denar kot da je brez vrednosti. Ker ni njihov. Vaš je,” piše Spletnicasopis.eu, kjer opozarjajo na problematičnost takšnega pristopa.

Kdo torej prejme višje pokojnine?

V ospredje se postavlja vprašanje, kdo konkretno prejema te dvignjene pokojnine. Po mnenju poznavalcev in nekaterih opozicijskih politikov se zdi, da so povišanja pogosto namenjena posameznikom, ki so blizu aktualni vladi ali pa so po mnenju oblasti zaslužni zgolj zaradi svoje politične naklonjenosti. Kritiki opozarjajo, da je takšno “nagrajevanje zvestih” oblika politične korupcije, saj se javna sredstva uporabljajo za utrjevanje političnih vezi in lojalnosti, namesto da bi se razdelila pravično in pregledno.

Peter Jančič je na družbenih omrežjih opozoril, da bo letni strošek teh zaslužnih pokojnin znašal kar 20.344 evrov na posameznika, kar v desetih letih pomeni 203.444 evrov – skoraj četrt milijona evrov na prejemnika. “Veliko jih bo vzelo, ker niso neumni. Vsak bi,” je zapisal Jančič, pri čemer je izrazil dvom o smotrnosti te odločitve (Spletnicasopis.eu).

Zakaj je to problematično za davkoplačevalce?

Za povprečne davkoplačevalce, ki sami prejemajo nizke ali komaj zadostne pokojnine, je takšno izplačevanje zaslužnih pokojnin problematično, saj pomeni dodatno obremenitev državnega proračuna. Medtem ko se mnogi upokojenci borijo z visokimi življenjskimi stroški in nizkimi pokojninami, vlada sredstva nameni tistim, ki so po njenem mnenju zaslužni, ne glede na dejansko finančno potrebo. To pomeni, da se sredstva, ki bi lahko izboljšala pokojninski standard za vse, porabljajo selektivno in netransparentno.

Kot je za RTV Slovenija komentiral ekonomist Matej Lahovnik, “bi moral biti sistem pokojnin urejen tako, da zagotavlja socialno varnost in dostojanstveno življenje za vse upokojence, ne le za izbrane posameznike.” S tem je poudaril, da mora biti namen pokojninskega sistema skrb za vse državljane, ne pa nagrajevanje izbranih.

Pomanjkanje transparentnosti in potencialna korupcija?

Eden največjih problemov tega sistema je pomanjkanje transparentnosti. Javnost nima vpogleda v merila, po katerih se določajo zaslužne pokojnine, kar omogoča zlorabe in manipulacije. Kritiki opozarjajo, da bi moral biti seznam prejemnikov javen in bi morali biti jasno določeni kriteriji za podelitev teh pokojnin. Brez jasnih pravil se odpira prostor za korupcijo in favoritizem, saj lahko vsakokratna vlada prilagodi kriterije svojim potrebam in izbrancem.

Vprašanje o tem, kako je denar za pokojnine razdeljen, je vedno občutljivo, saj zadeva vse državljane, ne glede na politično prepričanje. Kot so zapisali na Finance.si, gre za vprašanje pravičnosti in transparentnosti: “Davkoplačevalci morajo imeti pravico vedeti, kam gre njihov denar, še posebej, ko gre za tako pomembne zadeve, kot so pokojnine.” Finance.si

Ali je podeljevanje zaslužnih pokojnin res pravično?

Vprašanje pravičnosti se pojavlja pri vsaki obliki selektivnih socialnih pomoči, toda pokojninski sistem naj bi bil zasnovan kot enoten in pravičen do vseh. V primeru zaslužnih pokojnin pa se zdi, da trenutna vlada uporablja ta sistem kot orodje za nagrajevanje “svojih” in kaznovanje “nasprotnikov”. Tako se zmanjšuje zaupanje v sistem in spodkopava osnovni namen pokojnin – zagotavljanje varnosti in dostojanstva v starosti.

Kritiki, kot je ekonomist Lahovnik, poudarjajo, da bi morala država sredstva namenjati za izboljšanje splošnega pokojninskega sistema in dvig minimalnih pokojnin za tiste, ki najbolj potrebujejo pomoč. Le tako bi lahko pokojninski sistem postal pravičnejši in vzdržnejši.

Dvig zaslužnih pokojnin pod vlado Roberta Goloba je odprl številna vprašanja o tem, ali gre za smotrno in pošteno porabo javnih sredstev. Čeprav zaslužne pokojnine obstajajo že dlje časa, se kritiki sprašujejo, ali se te podeljujejo preširoko in netransparentno, kar lahko vodi v zlorabo sistema. Vsak posameznik si zasluži dostojno pokojnino, vendar bi morala biti ta dodeljena na podlagi jasnih in preglednih meril.

Povprečnim državljanom, ki se soočajo z vsakodnevnimi finančnimi izzivi, je težko razumeti, zakaj nekateri prejmejo dodatna sredstva brez jasnih meril in preglednosti. Če bo vlada želela pridobiti zaupanje javnosti, bo morala premisliti o tem, kako porablja javna sredstva in komu podeljuje privilegije na račun vseh.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www, Freepik