Pozor, ste na poti čez Gorjance? Takšno je stanje, zastoji so dolgi – voznik tovornjaka počne tole

Snežne razmere na Gorjancih znova kažejo svojo brezkompromisno moč – spolzka cesta, zdrsi in zastoji so povzročili nemalo težav, medtem ko tovornjakarji na mrazu montirajo verige, da bi nadaljevali svojo pot.

Današnje razmere na cestah skozi Gorjance niso bile presenečenje za tiste, ki dobro poznajo zimsko vzdušje tega območja. Vendar, ali nas ne preseneti vedno znova, kako hitro se narava loti svojega dela, ne glede na naše načrte? Vožnja skozi zasnežene klance, še posebej v jutranjih urah, ko sneg še ni dobro utrjen, je lahko prava preizkušnja. Tovornjaki so obstali, avtomobili se komajda premikajo – situacija, ki bi se ji z ustrezno pripravo morda lahko izognili.

Današnji zastoj je nastal zaradi voznika tovornjaka, ki je obstal in bil prisiljen montirati verige:

Vir: FB

GORJANCI – KLJUČNA TOČKA ZA PROMET, A TUDI NEVARNA PAST

Gorjanci, kot eden izmed glavnih prometnih povezovalcev Dolenjske, so že dolgo znani po svojih zahtevnih zimskih razmerah. Tu ni zgolj vprašanje snega, ampak tudi strmih klancev, kjer se tudi najboljše zimske gume hitro izkažejo za nepopolne brez pomoči snežnih verig. Kdaj ste jih nazadnje preverili? So še uporabne, ali jih iščete šele takrat, ko je prepozno?

Policisti, ki redno patruljirajo po teh cestah, pogosto poročajo o enakih težavah – predrzni vozniki brez zimskih gum, nespametni tovornjakarji brez verig in vozniki, ki na zasneženih cestah pozabijo na varnostno razdaljo. Prav ti Gorjanci postanejo prava učilnica varnosti na cestah – na žalost pa se mnogi učijo na lastnih napakah.

KAJ NAM POVEJO DANAŠNJI DOGODKI?

Današnji zastoj, ki je nastal zaradi voznika tovornjaka, ki je obtičal na klancu in bil prisiljen montirati snežne verige na sredini ceste, je nazoren opomin za vse, ki morda še vedno menijo, da so zimske razmere precenjene. A je res tako? Kako hitro se lahko nepazljivost spremeni v ure čakanja na pomoč – ali celo kaj hujšega?

Lokalni prebivalci pogosto pravijo, da so Gorjanci kot stara lisica – ko najmanj pričakuješ, pokažejo zobe. Ali ste vedeli, da se na tem območju vsako zimo zgodi več deset prometnih nesreč prav zaradi neustrezne priprave voznikov? In prav zato je nujno, da se na ta del poti odpravite le z ustrezno opremljenim vozilom.

PRAKTIČNI NASVETI ZA VOZNIKE

Če se pripravljate na pot skozi Gorjance – ali katerokoli drugo zahtevno zimsko območje – imejte v mislih naslednje:

1. Preverite stanje vozila: So vaše zimske gume v dobrem stanju? Imate snežne verige pri roki?

2. Načrtujte svojo pot: Če sneži, se raje odpravite prej, ko so ceste manj obremenjene. Bodite pozorni na radijske prometne informacije.

3. Vozite previdno: Na spolzkih cestah velja pravilo manj je več – manj hitrosti, manj sunkovitega zaviranja, manj tveganj.

4. Bodite potrpežljivi: Ko naletite na zastoj, ne izgubljajte živcev – vsi si želijo čim hitreje priti na cilj, a varnost mora biti vedno prioriteta.

GORJANCI – ZIMSKA LEKCIJA

Današnji dogodki so še en dokaz, da so zimske razmere nezanesljive in nepredvidljive. Gorjanci so pravzaprav simbol tega – čudoviti in zasneženi, a hkrati neusmiljeni do tistih, ki podcenjujejo njihove zimske pasti. Če se boste naslednjič odpravili na pot preko teh krajev, ne pozabite na lekcijo današnjega dne: priprava, previdnost in potrpežljivost so ključne za varno vožnjo.

Sneg, klanci in tovornjaki – to ni zgolj zimska idila, temveč realnost, ki jo moramo razumeti in spoštovati. Bodite pametni, da se ne boste učili na lastnih napakah. Gorjanci, kot vedno, učijo s trdo roko.

Napisal: N. Z.

Vir: Policijske kontrole DOLENJSKA, Facebook

Zdravstvena reforma v zastoju? “Vlada odkriva toplo vodo na račun našega zdravja in denarja”

LJUBLJANA – Zdravstvena reforma, ki je bila obljubljena kot ena ključnih prioritet trenutne vlade, se zdi vse bolj oddaljena. Po obetavnem začetku razprav in napovedi se zdaj zdi, da je projekt zastal. Državljani so vedno bolj skeptični, saj konkretnih rezultatov ni, težave pa se le še kopičijo.

Vlada izgublja fokus?

Na začetku mandata je vlada ambiciozno napovedala popolno prenovo zdravstvenega sistema, ki bi skrajšala čakalne vrste, izboljšala dostopnost do zdravstvenih storitev in razbremenila zdravnike. Danes, po skoraj dveh letih, je napredek minimalen. Namesto konkretnih ukrepov javnost posluša nove obljube. Se vlada boji ukrepati zaradi notranjih razkolov ali zunanjih pritiskov?

Minister za zdravje je v več intervjujih zatrdil, da delajo na pripravi reforme, vendar je načrte težko preveriti, saj podrobnosti niso dostopne. Po njegovih besedah naj bi spremembe zajele povečanje sredstev za javno zdravstvo in večjo digitalizacijo sistema, kar pa je trenutno le na papirju.

Eden glavnih razlogov za zastoje so očitno pritiski interesnih skupin. Na eni strani zdravniška združenja zahtevajo več sredstev in boljše delovne pogoje, na drugi strani pa so zavarovalnice, ki se bojijo izgube vpliva v sistemu. Medtem pacienti ostajajo ujeti v kaosu čakalnih vrst.

“Čakamo že mesece na reformo, ki bi nam olajšala dostop do zdravnika, a zdi se, da nikogar ni, ki bi razumel, kako je biti pacient v tem sistemu,” je za Delo komentirala pacientka, ki že pol leta čaka na specialistični pregled.

Kaj pravijo številke?

Statistike kažejo, da je slovensko zdravstvo v resni krizi. Po podatkih Eurostata ima Slovenija manj zdravnikov na prebivalca kot večina držav EU. Hkrati je povprečna čakalna doba za nekatere posege celo daljša kot v bolj obremenjenih zdravstvenih sistemih.

Še bolj alarmantno je dejstvo, da se mladi zdravniki izogibajo dela v javnem sektorju zaradi nizkih plač in slabih pogojev. “Slovensko zdravstvo postaja primer, kako ne voditi sistema, ki temelji na javnih storitvah,” je opozoril strokovnjak iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Poročajo Finance.

Kaj reforma pomeni za Slovence?

Za prebivalce Slovenije zdravstvena reforma ni le politično vprašanje – je ključno življenjsko vprašanje. Zlasti ranljive skupine, kot so starejši in kronični bolniki, se soočajo z neenakim dostopom do zdravstvenih storitev.

Slovenija je zavezana zagotavljanju univerzalne dostopnosti zdravstvenih storitev, a to obljubo zdaj uspešno ruši birokracija in pomanjkanje jasne vizije. Bolj kot se reforma odlaša, bolj nezadovoljni so državljani.


Kaj prinaša ločitev zasebnega in javnega sektorja v zdravstvu?

Ena od ključnih tem v razpravah o zdravstveni reformi je morebitna ločitev zasebnega in javnega sektorja, kar je ideja, ki v Sloveniji sproža burne odzive. Čeprav se nekateri zavzemajo za to rešitev, bi njen vpliv lahko prinesel več negativnih kot pozitivnih učinkov.

  • Odhodi zdravnikov iz javnega sektorja

Eden največjih izzivov, ki ga ločitev zasebnega in javnega sektorja prinaša, je povečanje števila odhodov zdravnikov iz javnih ustanov v zasebne prakse. Že zdaj se številni zdravniki odločajo za zasebni sektor zaradi boljših pogojev dela, višjih plač in večje avtonomije. Ločitev sektorjev bi ta (najverjetneje) trend še pospešila.

V Sloveniji je že zdaj pomanjkanje zdravnikov v javnem sektorju. Po podatkih Eurostata Slovenija zaostaja za povprečjem EU pri številu zdravnikov na 1.000 prebivalcev. Če bi se zdravniki v večjem številu preusmerili v zasebne prakse, bi javni sektor ostal brez ključnega kadra. To bi povzročilo daljše čakalne vrste in še večje nezadovoljstvo med pacienti, ki se ne morejo privoščiti zasebnega zdravljenja. Poročajo Finance.

  • Večja neenakost med pacienti

Ločitev sektorjev bi okrepila neenakosti med prebivalci. Tisti, ki bi si lahko privoščili zasebne zdravstvene storitve, bi imeli hitrejši dostop do kakovostnejše oskrbe, medtem ko bi večina ostala ujetnica počasnega in podhranjenega javnega sistema. To bi nasprotovalo načelu univerzalne dostopnosti do zdravstva, ki ga Slovenija trenutno zagovarja.

Kot je v enem od intervjujev za Delo opozoril nekdanji minister za zdravje: “Ločitev sektorjev pomeni, da bo zdravje vse bolj postajalo privilegij bogatih, medtem ko bodo ostali čakali v vedno daljših vrstah.”

  • Finančna destabilizacija javnega sektorja

Javni sektor bi se zaradi ločitve soočil tudi z zmanjšanjem finančnih sredstev. Zavarovalnice in država bi več denarja preusmerili v zasebni sektor, javni sistem pa bi ostal z manj viri za vzdrževanje infrastrukture, kadrov in kakovosti storitev.

Slovenski zdravstveni sistem se že zdaj sooča s pomanjkanjem sredstev za osnovne storitve. Dodaten odliv financ bi vodil v zmanjšanje obsega storitev in kakovosti oskrbe. Brez stabilnega financiranja bi lahko javni zdravstveni sektor v nekaj letih postal skoraj povsem neučinkovit.

  • Razdvojenost zdravstvenega osebja

Ločitev sektorjev bi povzročila razdvojenost med zdravstvenim osebjem, ki bi moralo izbirati med javnim in zasebnim sistemom. To bi še dodatno povečalo tekmovalnost in napetosti znotraj zdravstvene skupnosti. Zdravniki bi se morali odločati, ali ostati v manj privlačnem javnem sektorju ali prestopiti v bolje plačani zasebni sektor.

Kot je poudaril predstavnik zdravniškega sindikata v pogovoru za Slovenske novice: “Razkol med javnim in zasebnim sektorjem bo razdvojil medicinsko skupnost in škodoval vsem, predvsem pacientom.”

Potencialne nevarnosti ločitve sektorjev

Ločitev zasebnega in javnega sektorja bi lahko vodila v pospešen odliv zdravnikov, finančno destabilizacijo javnega zdravstva in večjo neenakost med pacienti. Namesto da bi reševala obstoječe težave, bi ločitev prinesla nove, globlje razpoke v zdravstveni sistem, ki že tako potrebuje temeljito prenovo. Rešitev (menimo) ni v ločitvi, temveč v boljši integraciji in optimizaciji obeh sektorjev, da bi delovala v korist vseh prebivalcev.


Kakšne pa so posledice zavlačevanja?

Če vlada ne bo ukrepala, se bodo negativni učinki le še stopnjevali. To lahko vodi do večjih finančnih stroškov za prebivalce, ki bodo morali po pomoč vse pogosteje v zasebni sektor. Prav tako obstaja nevarnost izgube zaupanja v javne institucije, kar lahko prinese politične posledice.

Ali si trenutna vlada želi, da bi postala znana kot tista, ki je zavozila eno najpomembnejših reform v zgodovini Slovenije? Za zdaj odgovori na to vprašanje niso optimistični.

Napisal: N. Z.

Vir: www, IG

Ste na Hrvaškem? Tu je kolona do Slovenije!

ZAGREB, SPLIT – Na hrvaških avtocestah je danes gneča, kot se za ta del julija spodobi. Večja gostota prometa je na nekaterih odsekih avtocest, predvsem iz smeri notranjosti proti morju, na pristopih do turističnih središč ob jadranski obali, cestah v Istri, nekaterih mejnih prehodih ter trajektnih pristaniščih in pomolih. “Voznike pozivamo, da prilagodijo hitrost in način vožnje razmeram na cesti. V območjih cestninskih postaj, predorov in počivališč ter na odsekih, kjer zaradi del velja začasna ureditev vožnje, so občasne upočasnitve, vožnja v voznih kolonah in krajši zastoji. Potrebna je dodatna previdnost in potrpežljivost,” poroča Hrvaški avtoklub. Pri plačilu cestnine Trakošćan v smeri Zagreba je okoli 1,5 km gneče, vleče pa se vse tja do Slovenije.



Avtocesta A1 Zagreb-Ploče-Karamatići:

povečan dotok vozil na cestninski postaji Lučko v smeri morja;
povečana je gostota prometa med priključkoma Lučko in Bosiljevo II v smeri Dubrovnika;
Avtocesta A2 Zagreb-Macelj:

kolona na cestninski postaji Trakošćan v smeri Zagreba je približno 1,5 km in sega v Slovenijo
povečana je gostota prometa v smeri Zagreba;
zaradi velikega navala vozil prepovedan promet za tovorna vozila in avtobuse od priključka Krapina do priključka Đurmanec v obe smeri;



Avtocesta A3 Bregana-Lipovac:

na zagrebški obvoznici je povečana gostota prometa iz smeri razcepa Buzin v smeri cestnine Lučko (A1), kolona je okoli 7 km;
prometna nesreča v km 27+200 med razcepom Buzin in razcepom Lučko v smeri Bregane. voziti z omejitvijo hitrosti 80 km/h;
prometna nesreča v km 85+300 med razcepom Popovača in razcepom Križ na cesti v smeri Bregane. Vozi se z omejitvijo hitrosti 40 km/h.
kolona osebnih in tovornih vozil na avtocesti A3 med km 304+500 in mejnim prehodom GP Bajakovo v smeri Lipovca je dolga približno 3 km. Vozi se po enem pasu, hitrost je omejena na 40 km/h.


Avtocesta A4 Goričan-Zagreb:

prometna nesreča na cestninski postaji Sveta Helena, v smeri Zagreba. Vozi se z omejitvijo hitrosti 60 km/h.

Avtocesta A6 Reka-Zagreb:

prometna nesreča na 45+800 km med razcepom Vrata in razcepom Delnice v smeri Zagreba. Vozi se z omejitvijo hitrosti 60 km/h.
povečan promet na izvozu na cestninski postaji Oštrovica v smeri Reke;

Avtocesta A7 Rupa-Reka:

povečana gostota prometa med mejnim prehodom GP Rupa in priključkom Šmrika v obe smeri;
kolona med priključkom Rupa in cestninsko postajo Rupa v smeri Križišča je dolga približno 1 km;
kolona vozil med razcepom Križišće in razcepom Šmrika v smeri Križišča je dolga približno 1 km. Priporočilo za smer Crikvenica/Novi Vinodolski je izvoz na razcepu Križišće.
Stara Karlovačka in Lička avtocesta (DC1):

na nekaterih odsekih med Lučkim in Karlovcem je vožnja počasna;
promet med Budačko Reko in Grabovcem pri Pavkovićih je otežen zaradi pokvarjenega tovornjaka.
Jadranska magistrala (DC8):

občasne upočasnitve na pristopih v turistična središča;


DC102 otok Krk:

vožnja v konvoju, ki se premika iz smeri celine proti otoku;
Prepoved prometa za tovorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 7,5 t velja na določenih državnih cestah v Istri in na obali danes, 13. julija, do 14. ure in jutri, 14. julija, od 12. do 11. ure: 00. ura

Zaradi del so zaprte ceste:

DC1 v Vrlici (do 30. septembra);
DC20 skozi naselje Đelekovec (do 22. julija);
DC22 v Ulici Frana Supila v Križevcih (do 21. septembra);
DC30 Ulica Stjepana Radića v Petrinji od križišča z Ulico Otona Kučereja do križišča z Gromovo ulico (do 19. julija);
DC36 Pokupsko-Letovanić med Hotnjo in Orlekovićem (do 12. decembra) in čez Stari most v Sisku;
DC44 v Buzetu (do 13. septembra);
DC51 Nova Gradiška-Požega v Rešetarjih (do 19.7.2025);
DC77 Žminj-Vodnjan med Svetvinčentom in Frlini (do 3. avgusta);
DC305 v Čabru (do 15. avgusta);
DC525 Pleternica-vas Bilice (do 15. julija);
DC678 v Belem Manastiru (do 15. avgusta);
ŽC3007 pri mostu Igrišće (podrtje mostu). Ogled poteka: Ulica Dugega Konca – Ulica Stubičke Slatine – Mihanovićeva ulica – Gajeva ulica – Ulica Dugega Konca;
ŽC6162 v Gornji Podstrani.
Zaradi del na županijski cesti ŽC6253 Solin-Klis poteka začasna prometna ureditev.

Kako so gradili hrvaške avtoceste?

Hrvaške avtoceste imajo bogato zgodovino, ki se je začela v zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja. Prva moderna avtocesta, Zagreb-Karlovac, je bila zgrajena leta 1972. Po osamosvojitvi Hrvaške leta 1991 se je začela pospešena gradnja avtocest. Leta 2001 je bila ustanovljena družba Hrvatske autoceste d.o.o., ki je prevzela večino odgovornosti za gradnjo, vzdrževanje in upravljanje avtocestnega omrežja.

Največji razcvet gradnje avtocest se je zgodil med letoma 2001 in 2008. V tem obdobju so bile zgrajene ključne povezave, kot so avtocesta A1, ki povezuje Zagreb s Splitom in dalje proti jugu, ter avtocesta A3, ki poteka od meje s Slovenijo pri Bregani do meje s Srbijo pri Lipovcu. Ta obdobja so zaznamovala sodelovanje tako domačih kot tujih gradbenih podjetij, med njimi Ingra, Viadukt, Strabag, in Bechtel.

Celotna vrednost naložb v hrvaško avtocestno omrežje je ocenjena na več kot 10 milijard evrov. Gradnja avtocest je bila delno financirana z državnimi sredstvi, delno pa s posojili mednarodnih finančnih institucij, kot so Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), Evropska investicijska banka (EIB) in Svetovna banka.

Visoki stroški gradnje so povzročili velik javni dolg, ki ga država še vedno odplačuje. Kljub temu so avtoceste bistveno izboljšale prometno povezanost in spodbudile gospodarski razvoj, predvsem v turizmu, ki je ena od glavnih panog hrvaškega gospodarstva.

Danes hrvaško avtocestno omrežje obsega približno 1.300 kilometrov in je eno najbolj razvitih v regiji. Nadaljnji razvoj in modernizacija pa ostajata ključni prioriteti za prihodnost.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: HAK