Kmetija: Stanislav izgublja upanje, sotekmovalci ga potiskajo na rob

Letošnja sezona šova Kmetija že od samega začetka ponuja pravo študijo človeških značajev, njihovih motivov in pogosto presenetljivo krutih preobratov. Čeprav v ospredju običajno izstopajo veliki taktiki in premeteni govorniki, pa je letos poseben fokus na Stanislavu Travnikarju, delavnem, a malce naivnem tekmovalcu, ki se, kot kaže, vedno znova znajde na napačni strani igre. Je res mogoče, da iskrenost in vztrajnost v tem šovu nista dovolj za preživetje?

Obljuba, ki je ni bilo – začetek zloma zaupanja

Ko je Žan Hronek, morda eden najbolj nepredvidljivih igralcev letošnje sezone, pred odhodom obljubil Stanislavu, da ga bo imenoval za glavo družine, se je zdelo, da se bo za preprostega in poštenega Stanislava končno začelo boljše poglavje. A glej ga zlomka – Žan se je odločil drugače. Namesto njega je na prestol posadil Tjašo Vrečič, tekmovalko, ki se je že pred tem pokazala kot izjemno ambiciozna in strateško usmerjena. Poleg tega ji je predal tudi skrivnostni namig iz gozda, ki je zdaj postal dodatno orodje v njenem arzenalu moči.

Stanislav je bil očitno prizadet. Kaj pa človek drugega pričakuje, ko dobi tako direkten udarec? »Če bi bil moj otrok, bi ga dal čez kolena,« je dejal z grenkim nasmehom – stavek, ki je jasno pokazal, kako globoko ga je ta izdaja zarezala. A bolj kot besede je bila zgovorna tišina, ki je sledila – trenutek, ko se je zdelo, da so se vse iluzije o zavezništvih sesule kot hišica iz kart.

Stanislav proti vsem – izolacija ali priložnost?

Stanislav, ki se zdi bolj mož dela kot govora, je takoj po razglasitvi poskušal preusmeriti igro v svojo korist. Tjašo je želel prepričati, da ga postavi za hlapca – očitno je ocenil, da bi to lahko bila njegova vstopnica do večjega vpliva ali vsaj nove priložnosti za dokazovanje. Vendar so bili njegovi poskusi neuspešni. Tjaša, ki očitno razmišlja nekaj korakov vnaprej, se za njegove želje ni zmenila. Morda si je mislila: zakaj bi pomagala nekomu, ki bi jo lahko ogrozil?

Medtem ko se je trudil najti svoje mesto v igri, so se ostali tekmovalci na trenutke z njim naravnost zabavali. Njegova odkritosrčnost, ki bi jo marsikdo videl kot vrlino, je postala tarča zbadljivk in posmeha. A tu se postavi vprašanje – ali so ti posmehi znak Stanislavove slabosti ali pa znak strahu, ki ga v drugih prebuja njegova neomajna vztrajnost? Ne pozabimo – v preteklih sezonah so prav takšni tekmovalci pogosto na koncu zmagali.

Kmetija – odraz življenja ali gledališče prevare?

Kmetija je vedno bila, in verjetno vedno bo, prostor, kjer je treba balansirati med dvema svetovoma: svetom fizičnega dela, ki ga Stanislav očitno obvlada, in svetom socialnih igric, kjer za zdaj precej zaostaja. Zdi se, da ga je življenje naučilo, kako popraviti traktor ali nahraniti živali, ne pa tudi, kako prepoznati manipulacijo ali oblikovati zavezništva, ki bi mu koristila.

Njegova zgodba spominja na rek »dobrota je sirota«. Toda je to res? Čeprav se morda zdi, da Stanislav trenutno plava proti toku, se ne moremo znebiti občutka, da bi lahko njegova doslednost, delavnost in trdoživost še igrale ključno vlogo. Navsezadnje, Kmetija je v preteklosti že večkrat dokazala, da ni nujno, da zmagovalec postane tisti, ki taktizira, temveč tisti, ki zna preživeti vse udarce, ki jih igra prinese.

Napisal: E. K.

Vir: Kmetija