Grožnje in strah v zdravstvu: Pacient v ZD Ljubljana napadel zobozdravnico

Zdravstveni delavci v Sloveniji se vse pogosteje soočajo z nasiljem pacientov, kar je postalo resen problem v zdravstvenem sistemu. Nedavni primer nasilja v Zdravstvenem domu Ljubljana je znova opozoril na nevarnosti, s katerimi se soočajo zdravniki, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje pri opravljanju svojega dela.

Pred približno mesecem dni je v eni izmed zobozdravstvenih ordinacij ZD-ja Ljubljana prišlo do incidenta, ko je pacient zobozdravnici grozil z nasiljem. Po poročilih je bil pacient nezadovoljen s predlagano terapijo in je zobozdravnici najprej verbalno grozil, nato pa postal fizično agresiven. Zobozdravnica je poskušala situacijo umiriti, vendar je morala v strahu pobegniti iz ordinacije. Po odhodu agresivnega pacienta sta se medicinska sestra in zobozdravnica zaprli v ordinacijo, kjer sta počakali na prihod policije.

Dogodek je zobozdravnico močno pretresel, kar je privedlo do njenega bolniškega dopusta. Strah in stres, ki ga je doživela, sta še vedno prisotna, kar kaže na resnost takšnih incidentov in njihov vpliv na mentalno zdravje zdravstvenih delavcev.

Zdravstveni delavci v ZD-ju Ljubljana so v zadnjem letu že večkrat morali poklicati policijo zaradi nasilnih dogodkov. Samo v prvih osmih mesecih leta 2023 je bilo prijavljenih 104 nasilnih dogodkov, kar je več kot v celotnem letu 2003, ko jih je bilo 92. Število nasilnih incidentov je torej v porastu, kar dodatno obremenjuje zdravstveno osebje, ki se poleg vsakodnevnih izzivov mora soočati še z grožnjami in nasiljem.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je izrazila zaskrbljenost zaradi pogostih nasilnih dogodkov in ponovno pozvala k zakonodajnim spremembam, ki bi zagotovile večje kazenskopravno varstvo zdravstvenih delavcev. Zdravniška zbornica je julija 2024 v Državni zbor vložila predlog zakona o spremembi kazenskega zakonika, ki bi vzpostavil kaznivo dejanje napada na zdravstvenega delavca. Cilj predloga je odvrniti nasilna dejanja v zdravstvenih ustanovah in zagotoviti varnejše okolje za zdravstveno osebje in paciente.

Beovićeva je poudarila, da predlagane spremembe ne bodo preprečile vseh nasilnih dogodkov, zlasti tistih, kjer je nasilje povezano z boleznijo, vendar bi vzpostavitev jasnih pravil in kazenskih sankcij lahko prispevala k večji varnosti in redu v zdravstvenih ustanovah.

Nasilje nad zdravstvenimi delavci je postalo resen problem, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Zakonodajne spremembe, ki bi uvedle kazensko odgovornost za napade na zdravstvene delavce, so korak v pravo smer, vendar pa bo potrebna tudi širša družbena podpora in razumevanje, da nasilje nikoli ni rešitev. Zdravstveni delavci si zaslužijo delati v varnem okolju, kjer lahko svoje delo opravljajo brez strahu za lastno varnost.

EK; ZD Ljubljana, Freepik