Kdo bi si mislil, da lahko tako preprost sadež, kot je limona, bistveno vpliva na naše počutje in spanec? Limona, ki jo pogosto povezujemo s poletno limonado ali kot dodatek k jedem, ima skrivne moči, ki presegajo zgolj okus in svežino. In kaj je tisto, kar limono loči od drugih naravnih sestavin? Njena sposobnost, da izboljša kakovost zraka v prostoru, zmanjša stres in celo prispeva k boljšemu spancu.

Aromaterapija v vaši spalnici – brez dragih naprav

Ko prerežete limono na pol in jo postavite na nočno omarico, začne počasi sproščati svoj osvežujoč, citrusni vonj. Vonj limone že stoletja velja za eno najmočnejših orodij v aromaterapiji. Po mnenju Diane Elizabeth, ustanoviteljice podjetja Skin Care Ox, limona vpliva na raven serotonina – hormona, ki uravnava razpoloženje, zmanjšuje stres in ustvarja občutek miru. “Limona deluje kot naravni balzam za dihala in hkrati pomaga, da se um umiri,” pravi Elizabeth.

Zanimivo je, da so podobne trike uporabljali že naši predniki, ki so limone uporabljali za osvežitev zraka v prostorih, kjer so želeli doseči boljšo sprostitev. V času, ko še ni bilo raznih razpršil in dišav za prostore, so limone, skupaj z zelišči, uporabljali kot osvežilce in čistilce zraka.

Zdravstvene koristi, ki jih prinese rezina limone

Vonj limone ni zgolj prijeten, temveč ima tudi številne pozitivne učinke na telo. Sproščanje citrusnih olj pomaga pri zmanjševanju napetosti, sprošča dihalne poti in pomaga uravnavati dihanje. To je še posebej pomembno v zimskih mesecih, ko je zrak zaradi kurjave pogosto suh in zatohel. Limona deluje kot naravni osvežilec, ki poleg prijetnega vonja pomaga tudi pri izboljšanju kakovosti zraka.

Poleg tega ima limona močne protibakterijske lastnosti, kar pomeni, da lahko zmanjša količino škodljivih mikroorganizmov v prostoru. Če ste pogosto prehlajeni ali imate težave z dihali, je limona na vaši nočni omarici lahko preprost način, da si pomagate.

Naravna rešitev za stres in nemiren spanec

V hitrem življenjskem tempu, kjer nas stres pogosto spremlja na vsakem koraku, je miren spanec dragocena dobrina. Vonj limone deluje pomirjujoče na živčni sistem, kar prispeva k globljemu in kakovostnejšemu spancu. Študije na področju aromaterapije so pokazale, da citrusne arome pomagajo pri zmanjšanju tesnobe, izboljšajo koncentracijo in celo povečajo občutek sreče.

Kako pripraviti limono za optimalen učinek?

Postopek je povsem enostaven. Vzemite svežo limono, jo prerežite na pol in rezini postavite na majhen krožnik. Če želite še večji učinek, lahko limoni dodate malo morske soli – sol bo dodatno poudarila aromatične note in pomagala pri čiščenju zraka.

Čeprav je limona na nočni omarici majhen trik, se njeni učinki pogosto občutijo že po eni noči. Vaša spalnica bo zjutraj dišala sveže in čisto, vaš um pa bo mirnejši, kot je bil dan prej.

Zakaj to deluje bolje kot umetne dišave?

V nasprotju s sintetičnimi osvežilci zraka, ki pogosto vsebujejo kemikalije in umetne arome, je limona popolnoma naravna. Njena aroma ne le osveži prostor, ampak ga tudi prečisti. In kar je najboljše – deluje brez škodljivih stranskih učinkov, ki jih imajo lahko nekateri komercialni izdelki.

Poskusite in se prepričajte sami

Če ste med tistimi, ki jih pogosto pestijo stres, nemiren spanec ali suh zrak v spalnici, je limona preprosta in dostopna rešitev. Morda boste presenečeni, kako tako majhna sprememba lahko izboljša vaše vsakodnevno počutje. Poleg tega je limona tudi cenovno ugodna, kar pomeni, da si ta trik lahko privošči prav vsak.

Naj vaša nočna omarica postane mali laboratorij za boljše počutje – vse, kar potrebujete, je limona in malo zaupanja v naravno moč citrusov.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Ministrstvo za zdravje že nekaj časa pripravlja obsežne spremembe na področju bolniških odsotnosti – in te bi lahko temeljito pretresle ustaljene prakse. Po novem naj bi osebni zdravniki odločali o bolniških odsotnostih do 90 dni, s čimer bi precej podaljšali trenutno omejitev, ki znaša zgolj 30 dni. Pa je to res smiselna rešitev ali le še en administrativni eksperiment?

Podrobnosti predloga – večja odgovornost zdravnikov, manj vpliva ZZZS

Po obstoječi zakonodaji se o bolniških odsotnostih, ki presegajo 30 dni, odločajo zdravniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Če pa bodo spremembe uveljavljene, bo ta pristojnost v celoti prenesena na osebne zdravnike, ki bodo presojali o delazmožnosti delavca do treh mesecev. Po tem obdobju naj bi zadevo prevzel enoten izvedenski organ, katerega cilj bo centralizacija in poenotenje ocenjevanja zdravstvenih stanj, delazmožnosti in potrebe po dolgotrajni odsotnosti z dela.

Kaj to pomeni za delavce? Manj čakanja in večja transparentnost? Morda. A hkrati je vprašanje, ali bo sistem zmogel prenesti tako radikalno spremembo – predvsem zaradi že tako preobremenjenih osebnih zdravnikov.

Ali so zdravniki pripravljeni na nove odgovornosti?

Očitno je, da spremembe prinašajo precejšen premik bremena – tako za delavce kot za zdravnike. Razširjeni strokovni kolegij za družinsko medicino, ki ga vodi Danica Rotar Pavlič, opozarja, da bo odločanje o bolniških odsotnostih do 90 dni zahtevalo več časa, več analitičnega dela in natančnejše načrtovanje rehabilitacijskih procesov. To ni zgolj administrativna naloga, temveč resen medicinski izziv, ki zahteva dodatna znanja in več kadra. “Te storitve morajo biti časovno in vsebinsko ustrezno ovrednotene,” pravijo strokovnjaki.

Posebej pereče je vprašanje bolniških odsotnosti pri nosečnicah – kolegij predlaga, da to področje ostane v pristojnosti specialistov ginekologov, saj osebni zdravniki pogosto niso dovolj opremljeni za specifične težave, ki spremljajo nosečnost.

Omejitve bolniških odsotnosti – razumno ali pretirano?

Osnutek predvideva tudi omejevanje dolžine bolniških odsotnosti z določitvijo “prehodnih obdobij”. To pomeni, da bi bili delavci, ki ne zmorejo vrnitve na delo v predvidenem času, napoteni na poklicno rehabilitacijo, prilagoditve delovnih mest ali postopke za ugotavljanje invalidnosti. Ministrstvo poudarja, da bi se s tem izboljšala učinkovitost sistema, saj bi delavci bodisi hitreje našli drugo primerno delo bodisi dobili pravice iz socialne varnosti.

Toda ali je to izvedljivo? Slovensko zdravstvo že zdaj trpi zaradi pomanjkanja kadra, delodajalci pa so pogosto premalo pripravljeni na prilagoditve delovnih mest. Kako bodo te spremembe vplivale na zaposlene v manjših podjetjih, kjer nadomeščanje bolniških sodelavcev ni preprosto? Vprašanje ostaja odprto.

Centralizacija izvedenskih organov – ključ do rešitve?

Trenutno so izvedenski organi razdrobljeni med ZZZS, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) in Inštitut RS za socialno varstvo (IRSSV). To pogosto vodi v dolgotrajne postopke in neusklajene odločitve. Nov predlog predvideva ustanovitev enotnega izvedenskega organa, ki bi združil obstoječe institucije in omogočil bolj pregledno obravnavo posameznikov.

Ta organ naj bi tesno sodeloval s specialisti medicine dela, delodajalci in izvajalci medicinske rehabilitacije. Bolniki bi v obravnavo vstopili na podlagi načrta za vračanje na delo, kar naj bi skrajšalo čakalne dobe in omogočilo hitrejšo odločitev o pravicah delavca.

Kako se pripraviti na spremembe?

Ministrstvo za zdravje zagotavlja, da bodo spremembe uvedene postopoma, z določitvijo prehodnih obdobij. Vseeno ostaja veliko dvomov. Ali bodo osebni zdravniki kos novim nalogam? Kako se bodo delodajalci odzvali na zahteve po prilagoditvah delovnih mest? In predvsem – kako bo sistem zagotavljal, da spremembe ne bodo dodatno obremenile že tako izčrpanih delavcev in zdravstvenih delavcev?

Čeprav so predlogi na prvi pogled logični, je očitno, da so tudi izjemno ambiciozni. Brez zadostne podpore – tako finančne kot organizacijske – bi lahko te spremembe hitro postale le še ena birokratska težava, ki bo poslabšala razmere v že tako razdrobljenem sistemu.

Napisal: N. Z.

Vir: www, ZZZS, Gov.si

Med, ta sladki nektar, ki ga pogosto povezujemo z naravo, zdravjem in tradicijo, je v mnogih domovih nepogrešljiv. Nekateri si brez njega ne morejo predstavljati skodelice čaja, drugi ga uporabljajo kot naravno sladilo za peciva ali kot zdravilo pri prehladu. A kljub temu, da ga pogosto vidimo kot “darilo narave,” strokovnjaki opozarjajo, da lahko že majhna napaka pri njegovi uporabi povzroči, da postane manj zdrav ali celo nevaren.

Zakaj je med tako poseben?

Med je eden redkih izdelkov, ki ga ljudje uživamo v skoraj nespremenjeni obliki, kot ga proizvedejo čebele. Bogat je z encimi, vitamini in minerali, ki imajo dokazane zdravstvene koristi. Ima tudi naravne antiseptične lastnosti, zaradi česar so ga v preteklosti uporabljali za celjenje ran in kot naravni konzervans. Toda njegova moč se skriva v njegovi naravni obliki – kar pomeni, da moramo z njim ravnati previdno, da ohranimo vse njegove prednosti.

Napaka, ki jo dela večina ljudi

Ena izmed najpogostejših napak pri uporabi medu je dodajanje medu v vrelo vodo. Čeprav je to pogosto praksa – še posebej pri pripravi čaja –, lahko visoka temperatura uniči občutljive encime, vitamine in druge koristne spojine. Še huje, pri segrevanju nad 40 °C se lahko v medu začne tvoriti spojina hidroksimetilfurfural (HMF), ki lahko v visokih koncentracijah škodljivo vpliva na telo.

Strokovnjaki pojasnjujejo: “HMF se sicer naravno tvori v nekaterih živilih, vendar je dolgotrajna izpostavljenost visokim količinam lahko škodljiva za človeške celice.” Če torej radi dodajate med v čaj, se prepričajte, da je tekočina mlačna – ne vroča.

Kdo mora biti še posebej previden?

Čeprav med velja za zdravo živilo, ni primeren za vsakogar in v vseh količinah. Nutricionisti opozarjajo, da prekomerno uživanje medu lahko povzroči prebavne težave, kot so gastritis, razjede ali celo povečanje telesne mase zaradi visokega deleža naravnih sladkorjev.

Skupine, ki morajo biti pri uživanju medu posebej previdne:

1. Ljudje s sladkorno boleznijo: Med vsebuje veliko glukoze in fruktoze, zato lahko hitro dvigne raven krvnega sladkorja.
2. Osebe s prekomerno telesno težo: Čeprav je naraven, ima med skoraj enako energijsko vrednost kot beli sladkor.
3. Otroci, mlajši od enega leta: Med lahko vsebuje spore bakterije Clostridium botulinum, ki lahko pri dojenčkih povzročijo redko, a resno obliko botulizma.

Koliko medu je preveč?

Kot pri večini stvari v življenju je tudi pri medu ključna zmernost. Nutricionisti svetujejo, da odrasli ne bi smeli zaužiti več kot dve do tri čajne žličke medu na dan, medtem ko naj bodo otroci in tisti z zdravstvenimi težavami še bolj previdni.

Kako pravilno uporabljati med?

Da bi ohranili vse koristi medu in se izognili morebitnim tveganjem, je pomembno, da ga uporabljate pravilno. Tukaj je nekaj ključnih nasvetov:

• Dodajajte ga v mlačne pijače: Počakajte, da se čaj ali druga tekočina ohladi na približno 40 °C, preden dodate med.
• Shranjujte ga pravilno: Med hranite v temnem, suhem prostoru pri sobni temperaturi. Nepotrebno segrevanje ali shranjevanje na neposredni svetlobi lahko poslabša njegovo kakovost.
• Uporabljajte ga zmerno: Ne pozabite, da tudi naravna živila, kot je med, vsebujejo sladkorje, ki jih je treba uživati odgovorno.

Med je brez dvoma eno najbolj dragocenih daril narave, a le, če ga uporabljamo z ustrezno mero spoštovanja in znanja. Naslednjič, ko boste segli po njem, si vzemite trenutek in razmislite – kako lahko z majhno spremembo navade zagotovite, da boste uživali vse njegove prednosti, ne da bi tvegali škodljive učinke. Vaše telo in čebele, ki so ga pridelale, vam bodo hvaležni.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Novo leto običajno prinese sveže začetke, a letošnje je očitno postreglo tudi z višjimi cenami sladkih pijač, ki burijo duhove. S spremembo davčne zakonodaje se je DDV za pijače z dodanim sladkorjem in sladili zvišal z znižane stopnje 9,5 % na splošno stopnjo 22 %. Na papirju se sliši preprosto – cena izdelka bi morala narasti za razliko v davčni stopnji. Pa je temu res tako?

Izračun, ki razkriva vse

Poglejmo preprost primer. Če je pollitrska plastenka ledenega čaja pred zvišanjem DDV stala 1 evro, je bil DDV pri 9,5 % približno 0,095 evra. To pomeni, da je bila končna cena izdelka 1,095 evra. Po dvigu DDV na 22 % se znesek davka poveča na 0,22 evra, kar bi dvignilo končno ceno na 1,22 evra. Tako je dvig razumljiv, saj temelji zgolj na davčni spremembi – toda ali se trgovci držijo tega pravila?

Kaj pravijo trgovci in proizvajalci?

Obrnili smo se na večje trgovce – Mercator, Spar, Lidl, Hofer in Tuš – in jih povprašali, kako so prilagodili cene sladkih pijač. Vsi soglasno trdijo, da so cene prilagodili izključno zaradi višje davčne stopnje. Pri tem so pri Sparu dodali, da so pazili, da nabavne cene izdelkov niso dodatno narasle. Pa to drži?

Izjema je bil Mercator, kjer smo zaznali odstopanja. Pollitrska plastenka ledenega čaja Sola je v decembru 2024 stala 0,79 evra. Po dvigu DDV bi morala cena znašati 0,88 evra, a smo v nekaterih poslovalnicah opazili ceno 0,94 evra. Ko smo jih vprašali za pojasnila, so zatrdili, da so cene dvignili le za dvig DDV in se morda sklicujemo na ceno iz druge poslovalnice.

Zakaj cena ni povsod enaka?

Na terenu smo preverili cene istega izdelka v različnih poslovalnicah. V sredo, 15. januarja, je ledeni čaj stal 0,94 evra, v četrtek, 16. januarja, pa 0,88 evra, nato spet 0,94 evra. V Mercatorju so spremembe utemeljili z dnevno prilagoditvijo cen glede na dobaviteljske cenike. To sicer zveni logično, a zakaj potem cena med poslovalnicami ni poenotena?

Višji DDV: zdravstveni ukrep ali polnjenje proračuna?

Na ministrstvu za finance so višji DDV utemeljili kot ukrep za zaščito zdravja. Sladke pijače, so poudarili, predstavljajo pomemben dejavnik prekomerne teže in zdravstvenih težav, zlasti pri otrocih in mladostnikih. Cilj ukrepa je bil potrošnike, še posebej mlade, odvrniti od nakupa z višjo ceno. Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) ob tem opozarja, da mora biti denar, zbran z višjim davkom, namenjen preprečevanju in zdravljenju bolezni, povezanih s prekomerno telesno težo – ne pa zgolj krpanju proračunskih lukenj.

Toda, ali ukrep deluje? Združenje industrije pijač pri GZS opozarja, da izkušnje iz drugih držav kažejo, da višji davki le redko bistveno zmanjšajo porabo sladkih pijač. Potrošniki pogosto posegajo po cenejših, a pogosto tudi manj kakovostnih alternativah.

Kaj to pomeni za potrošnika?

Čeprav je namen višjega DDV izboljšanje zdravja prebivalstva, podatki kažejo, da trgovci cene pijač pogosto zaokrožijo navzgor, kar lahko vodi do občutka, da so cene višje, kot bi morale biti. Potrošniki tako plačajo več, ne da bi nujno spreminjali svoje nakupovalne navade. Vprašanje pa ostaja – kdo pravzaprav pridobi največ od teh sprememb?

Konec koncev…

Čeprav je višji DDV za sladke pijače videti kot korak k bolj zdravemu življenjskemu slogu, njegova implementacija pušča veliko odprtih vprašanj. So trgovci res dvignili cene samo zaradi davka? Ali gre za subtilne prilagoditve, ki jih je težko preveriti? Eden od potrošnikov, ki smo ga srečali v trgovini, je sarkastično pripomnil: “Če to vodi v bolj zdravo življenje, bi morali podražiti še čokolado!”.

A na koncu dneva ostaja jasno eno – račun boste poravnali vi. In vprašanje je, ali boste ob tem pili ledeni čaj ali zgolj navadno vodo.

Napisal: E. K.

Vir: Dnevnik, Shutterstock

Nedavni porast respiratornih virusnih okužb na Kitajskem, še posebej tistih, ki jih povzroča humani metapnevmovirus (HMPV), je pritegnil pozornost zdravstvenih oblasti v ZDA. Kljub temu je ta porast značilen za ta letni čas, strokovnjaki pa zagotavljajo javnost, da to ni znak nove pandemije.

CDC je v rednem stiku z mednarodnimi partnerji in spremlja poročila, je izjavila Belsie González iz Centrov za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) za Everyday Health. Poudarila je, da se prenos HMPV pričakuje tudi v ZDA, še posebej v zimski sezoni respiratornih bolezni, vendar trenutna poročila iz Kitajske ne vzbujajo skrbi.

Humani metapnevmovirus je respiratorni virus, ki pogosto povzroča blage simptome, podobne prehladu, čeprav lahko nekateri primeri privedejo do bronhitisa ali pljučnice, kar zahteva hospitalizacijo. Večina obolelih si opomore v nekaj dneh.

Humani metapnevmovirus – kaj je to in zakaj se o njem malo govori?

Humani metapnevmovirus spada v isto družino virusov kot respiratorni sincicijski virus (RSV) in je najbolj aktiven pozimi in spomladi. Čeprav je bil prvič identificiran leta 2001, raziskave kažejo, da kroži že od 50. let prejšnjega stoletja.

Kljub široki prisotnosti HMPV prejema manj pozornosti kot RSV, COVID-19 ali gripa, saj njegovi simptomi pogosto spominjajo na navaden prehlad. Testiranje na HMPV je redko, saj virus redko vodi do hospitalizacije, je pojasnil dr. Panagis Galiatsatos, pulmolog z Johns Hopkins Medicine, za Everyday Health. Dodal je, da se testiranje običajno izvaja pri imunsko oslabljenih bolnikih na intenzivni negi z dolgotrajnimi respiratornimi težavami.

Tudi ob omejenem testiranju CDC poroča, da je bilo le 1,4 % nedavnih testov pozitivnih na HMPV.

Humani metapnevmovirus – simptomi in rizične skupine

HMPV najpogosteje povzroča simptome, kot so:

• kašelj (najbolj izrazit simptom),
• povišana telesna temperatura,
• zamašen nos,
• kratka sapa.

V hujših primerih se lahko pojavi tudi žvižganje v pljučih, kar kaže na vnetje in zoženje dihalnih poti. Čeprav lahko vsakdo zboli za HMPV, so rizične skupine majhni otroci, starejši, osebe z astmo ali KOPB-jem ter imunsko oslabljeni posamezniki.

Humani metapnevmovirus – zdravljenje in preventiva

Trenutno ne obstaja cepivo ali specifično protivirusno zdravljenje za HMPV. Večina obolelih si opomore z osnovno nego, ki vključuje:

• zdravila proti bolečinam ali povišani temperaturi,
• uporabo vlažilnika zraka ali topel tuš za lajšanje simptomov,
• zadosten vnos tekočin,
• počitek doma.

Za preprečevanje širjenja HMPV CDC priporoča:

• izogibanje tesnemu stiku z obolelimi osebami,
• pogosto umivanje rok,
• zadrževanje pred dotikanjem obraza,
• pokrivanje ust in nosu pri kašljanju ali kihanju,
• redno razkuževanje površin,
• nošenje mask v gneči ali slabo prezračenih prostorih.

Ni razloga za paniko

Nedavna raven respiratornih okužb na Kitajskem, vključno s HMPV, je skladna s sezonskimi pričakovanji in ne kaže znakov nenavadnih epidemij.

Dr. Peter Chin-Hong, strokovnjak za nalezljive bolezni z Univerze Kalifornija v San Franciscu, je poudaril, da HMPV predstavlja bistveno manjše tveganje kot gripa, RSV ali COVID-19.

”Naš imunski sistem pozna HMPV, večina primerov je blagih, naše znanje o virusu pa je veliko večje, kot je bilo, ko se je prvič pojavil COVID-19,” je dejal in svetoval ljudem, naj sprejmejo osnovne previdnostne ukrepe brez pretirane zaskrbljenosti.

nd; Foto: Pixbay

Pandemija covida-19 je pustila globoke sledi – ne le v številu okuženih in umrlih, ampak tudi v posledicah, ki jih virus pušča za seboj. Mialgični encefalomielitis oziroma sindrom kronične utrujenosti (ME/CFS), stanje, ki je bilo že pred pandemijo pogosto napačno razumljeno, se zdaj vse pogosteje pojavlja pri tistih, ki so preboleli covid-19. A zakaj pravzaprav? Ali gre za povsem novo stanje, ali pa je pandemija zgolj osvetlila težavo, ki jo je medicina predolgo spregledovala?

Povečana pojavnost: zakaj zdaj?

Pred pandemijo je bil ME/CFS bolezen, o kateri so vedeli predvsem tisti, ki so se z njo osebno srečali, in peščica zdravnikov, specializiranih za ta področje. Danes pa podatki kažejo, da je pojavnost ME/CFS po pandemiji narasla kar za 15-krat. To je zaskrbljujoče dejstvo, ki od zdravstvenih ustanov zahteva temeljit premislek o pristopih k diagnozi in zdravljenju.

Raziskava, ki je zajela več kot 11.000 oseb, okuženih z virusom SARS-CoV-2, in skoraj 1.500 neokuženih posameznikov, je pokazala, da je skoraj 5 % prebolelih razvilo simptome ME/CFS, medtem ko je enako stanje opaziti pri manj kot 1 % neokuženih. Kaj to pomeni? Da je covid-19 sprožilni dejavnik, ki pri nekaterih ljudeh povzroča dolgotrajne zdravstvene težave, podobne tistim, ki jih poznamo pod imenom dolgi covid.

Prekrivanje simptomov: dolgi covid ali ME/CFS?

Tukaj se začne zapletati. Dolgi covid, stanje, ki ga mnogi prepoznajo po simptomih, kot so možganska megla, utrujenost in omotica, je izjemno podoben ME/CFS, kar lahko povzroči zmedo pri diagnozi. Medtem ko dolgi covid pogosto vključuje poškodbe organov ali posledice hospitalizacije, je ME/CFS opredeljen predvsem kot nevrološko stanje s specifičnimi značilnostmi, kot so poslabšanje po telesni aktivnosti, težave s koncentracijo in omotica ob vstajanju.

Na tej točki postane jasno, kako pomembno je, da zdravniki poznajo razliko med obema stanjem. Napačna diagnoza lahko bolnika vodi v krožno potovanje med specialisti – brez jasnih odgovorov ali ustrezne pomoči.

Slovenija: kako smo pripravljeni?

Slovenija ni izjema pri soočanju z izzivi, ki jih prinaša povečanje primerov ME/CFS. Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da približno 20 % ljudi po prebolelem covidu-19 poroča o dolgotrajnih simptomih, ki lahko vključujejo utrujenost. Toda dostop do specializiranega zdravljenja ostaja omejen. Ali bi morali razmisliti o ustanovitvi centrov za dolgi covid, kot jih poznajo v nekaterih zahodnih državah?

Poleg tega se pojavljajo vprašanja glede prepoznavanja stanja. Veliko slovenskih bolnikov poroča, da so njihovi simptomi pogosto pripisani stresu ali staranju – vendar ali je to res ustrezna razlaga? Vsekakor je potrebna širša kampanja ozaveščanja, tako za zdravstvene delavce kot za javnost.

Kaj pravijo raziskave?

Raziskovalci poudarjajo, da so okužbe, kot je covid-19, že dolgo prepoznane kot sprožilci ME/CFS. Ni pa še jasno, zakaj so nekateri posamezniki bolj dovzetni za razvoj tega sindroma kot drugi. Med hipotezami so avtoimunski odzivi, dolgotrajno vnetje ali celo spremembe v mikrobiomu črevesja, ki vplivajo na delovanje živčnega sistema.

Eden najpomembnejših izsledkov raziskav je potreba po zgodnji diagnozi in ustreznem upravljanju stanja. Bolniki, ki dobijo pravočasno pomoč, imajo boljše možnosti za obvladovanje simptomov in izboljšanje kakovosti življenja. A kako pogosto se to v resnici zgodi? V Sloveniji, kjer so čakalne dobe pri specialistih dolge, je realnost pogosto drugačna.

Kaj lahko storimo?

Najprej in predvsem – ozaveščanje je ključno. Bolniki morajo poznati svoje simptome in vztrajati pri iskanju pomoči, čeprav so njihovi znaki sprva lahko zanemarjeni. Zdravniki pa morajo biti usposobljeni za prepoznavanje teh stanj, ki morda niso očitna, a lahko resno vplivajo na življenje bolnikov.

Poleg tega je nujno, da se več sredstev nameni raziskavam o ME/CFS in dolgem covidu. Samo z boljšim razumevanjem mehanizmov teh stanj bomo lahko razvili učinkovite metode zdravljenja – in bolnikom omogočili, da se vrnejo k aktivnemu življenju.

Povezava med covidom-19 in sindromom kronične utrujenosti je le vrh ledene gore, ki je pandemija razkrila. Slovenija, kot mnoge druge države, še vedno išče načine, kako se spopasti s temi dolgoročnimi posledicami. Vendar je jasno eno – le z zgodnjim prepoznavanjem, boljšim usposabljanjem zdravstvenih delavcev in nadaljnjimi raziskavami bomo lahko zagotovili pravo pomoč tistim, ki jih je pandemija prizadela na manj očiten, a vseeno uničujoč način.

Napisal: E. K.

Vir: Journal of General Internal Medicine, Freepik

V Murski Soboti se zima ne kaže le skozi nizke temperature in meglo, temveč tudi skozi povišane vrednosti onesnaževal v zraku. Današnje meritve, čeprav nekoliko boljše kot včerajšnje, še vedno kažejo zaskrbljujoče številke. Na Cankarjevi ulici so izmerili koncentracijo delcev PM10 pri 26 mikrogramih na kubični meter, PM2,5 pa kar 25 mikrogramov. V Rakičanu so bile vrednosti nekoliko nižje – 22 mikrogramov za PM10 in 21 za PM2,5 – vendar to ne prinaša tolažbe.

Včeraj, ko so bile koncentracije PM10 na Cankarjevi ulici pri 45 mikrogramih in v Rakičanu pri 44 mikrogramih, je Murska Sobota zasedla neslavno prvo mesto na lestvici najbolj onesnaženih krajev v Sloveniji. Čeprav se danes stanje malenkost izboljšuje, dejstvo ostaja: kakovost zraka je daleč od zadovoljive.

Zakaj je Murska Sobota pozimi podvržena slabemu zraku?

Murska Sobota se že leta bori z zimskim onesnaženjem, ki ga povzročajo kombinacija gospodinjskih kurilnih naprav, industrijskih emisij in specifičnih vremenskih pogojev. Mnogi prebivalci še vedno kurijo trda goriva, kar je razumljivo zaradi nižjih stroškov, vendar to pomeni večje izpuste delcev, ki ostajajo ujeti v hladnem in brezvetrnem zraku.

Dodajte temu še geografsko lego Pomurja, kjer nizko ležeča območja in megleni dnevi preprečujejo naravno razpršitev onesnaževal, in dobite recept za težave. Zrak, ki ga dihamo, postane težek – dobesedno in figurativno.

Številke in zdravje: Zakaj bi nas moralo skrbeti?

Morda se vprašate, kaj pomeni 45 mikrogramov na kubični meter? Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije določajo, da bi morali biti povprečni dnevni nivoji PM10 pod 15 mikrogrami, idealno pa celo nižji. Pri takih številkah, kot jih vidimo v Murski Soboti, že govorimo o resnih zdravstvenih tveganjih.

Zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku lahko vodi do bolezni dihal, poslabša astmo in kronične obstruktivne pljučne bolezni ter poveča tveganje za srčno-žilne težave. Ranljive skupine, kot so otroci, starejši in ljudje z že obstoječimi boleznimi, so še posebej izpostavljeni.

V zadnjih letih so lokalni zdravniki poročali o porastu obiska pacientov z dihalnimi težavami prav v zimskih mesecih. “To niso le številke. To so otroci, ki imajo več napadov astme, starejši ljudje, ki težje dihajo, in delavci, ki se izčrpajo hitreje,” pravi zdravnik iz Murske Sobote.

Kaj lahko storimo kot skupnost?

Problem je kompleksen, vendar to ne pomeni, da ni rešitev. Na lokalni ravni bi lahko zmanjšali uporabo trdih goriv v gospodinjstvih z boljšo energetsko oskrbo in subvencijami za toplotne črpalke ali daljinsko ogrevanje. Občine bi lahko vlagale v ozelenitev urbanih območij, kar ne bi le izboljšalo kakovosti zraka, ampak bi tudi dvignilo kakovost življenja.

Ljudje sami lahko prispevajo k zmanjšanju emisij – manj vožnje z avtomobili, boljša izolacija domov in prehod na obnovljive vire energije. Vsaka majhna sprememba šteje, ko gre za skupno zdravje.

Prebujena zima, prebujena odgovornost

Murska Sobota ni edino mesto, ki se sooča s slabim zrakom, vendar je zgodba Pomurja še posebej opomnik na vpliv, ki ga imajo naše odločitve na okolje in zdravje. Če se kot skupnost ne zganemo zdaj, bomo prihodnje zime morda dihali še težji zrak – ali pa ga sploh ne bomo več dihali brez posledic. Boljši zrak ni samo nuja, ampak dolžnost, ki jo dolgujemo prihodnjim generacijam.

Napisal: E. K.

Vir: Arso

Brusnice – majhne rdeče jagode, ki jih mnogi povezujemo predvsem s praznično omako ali sladicami – so pravi zaklad narave. Te drobne jagode so veliko več kot samo okras na krožniku: znanstvene raziskave namreč razkrivajo, da lahko pomembno prispevajo k ohranjanju spomina, zdravju srca in splošni vitalnosti. Kako je nekaj tako majhnega lahko tako močno? Pogledali bomo pod površje teh rdečih zvezd prehrane.

Od spomina do srca: Kaj pravijo raziskave?

Študija, izvedena na 60 zdravih prostovoljcih, je prinesla izjemno zanimive rezultate. Polovica udeležencev je vsak dan uživala brusnični prah, druga polovica pa placebo. Po 12 tednih so raziskovalci opazili, da so tisti, ki so redno uživali brusnice, dosegli boljšo prekrvavitev možganov, izboljšanje spomina pri vsakodnevnih opravilih in celo zmanjšanje ravni slabega holesterola (LDL).

Zanimivo je, da gre za eno prvih raziskav, ki se je osredotočila na dolgotrajne učinke brusnic na kognitivne funkcije in zdravje možganov. Rezultati so spodbudni: brusnice bi lahko igrale ključno vlogo pri preprečevanju demence.

Antioksidanti: Brusnična moč proti prostim radikalom

Kaj je skrivnost brusnic? Glavno orožje so močni antioksidanti, predvsem antocianini in proantocianidini. Ti pomagajo v boju proti prostim radikalom – molekulam, ki lahko povzročajo oksidativni stres in s tem poškodbe celic.

Antioksidanti v brusnicah delujejo kot nevidni ščit, ki ne le varuje možgane, ampak tudi zmanjšuje vnetja, izboljšuje zdravje krvnih žil in podpira srčno-žilni sistem.

Brusnice in zdravje srca: Več kot le sladek sadež

Zdravje srca je ključno za dolgo življenje – in brusnice so lahko vaš zaveznik. Raziskave kažejo, da redno uživanje brusnic lahko pomaga pri:

• Znižanju ravni slabega holesterola (LDL), ki je glavni krivec za zamašitev arterij.
• Izboljšanju krvnega tlaka, saj brusnice pomagajo pri sproščanju žilnih sten in izboljšujejo prekrvavitev.
• Zmanjševanju vnetij, ki so povezana z razvojem kroničnih bolezni, kot so ateroskleroza in sladkorna bolezen.

Kako jih vključiti v vsakdanjo prehrano?

Brusnice so presenetljivo vsestranske. Lahko jih uživate sveže, sušene, kot sok ali celo v obliki prahu. Tukaj je nekaj praktičnih idej:

1. Dodajte jih v zajtrk: Brusnice so odlične v jogurtu, ovsenih kosmičih ali smutijih.
2. Prigrizek za energijo: Sušene brusnice so popoln prigrizek za tiste, ki ste ves čas na poti.
3. Dodatek k solatam: Nekaj svežih ali sušenih brusnic bo popestrilo vašo najljubšo solato.
4. Naravna sladkost: Uporabite brusnice kot sladilo pri peki ali v omakah.

Pozor: Pri nakupu izdelkov iz brusnic bodite pozorni na dodani sladkor, saj lahko nekatere predelane različice vsebujejo visoke količine sladkorja, kar zmanjša njihove zdravstvene koristi.

Kontrast: Brusnice in farmacija

Farmacevtski pripravki za izboljšanje spomina in zaščito srca pogosto obljubljajo veliko, a lahko imajo tudi stranske učinke. Brusnice pa so naravna rešitev, ki ne zahteva recepta in je dostopna vsakomur. Čeprav ne morejo popolnoma nadomestiti zdravil, so pomemben dodatek k zdravemu življenjskemu slogu.

Zakaj so brusnice nepogrešljive?

Brusnice so več kot le sadež – so naravni ščit za vaše zdravje. Podpirajo možgane, krepijo srce, izboljšujejo prebavo in ohranjajo telo v formi. V sodobnem svetu, kjer nas stres in nezdrava prehrana pogosto ogrožata, lahko nekaj tako preprostega, kot je skodelica brusnic, pomeni veliko razliko.

Če želite dolgoročno zaščititi svoje zdravje, je odgovor jasen: privoščite si brusnice – majhne jagode z ogromnim potencialom!

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Ko gre za hujšanje, se mnogi znajdejo pred istim vprašanjem: “Ali res obstaja živilo, ki lahko pomaga kar medtem, ko spite?” Odgovor morda zveni neverjetno, a ena grenivka na dan – tista sočna, rahlo grenka citrusna kraljica – lahko spremeni pravila igre. Ne, ne gre za čudež, temveč za naravno pomoč vašemu telesu pri pospeševanju metabolizma.

Zakaj ravno grenivka?

Grenivka je eden tistih sadežev, ki ga ljudje ali obožujejo ali zavračajo zaradi specifičnega okusa. A ne glede na okusne preference – njene koristi so neizpodbitne. Kar 90 % grenivke predstavlja voda, kar pomeni, da gre za idealen sadež za hidracijo telesa in odstranjevanje toksinov. Bogata je z vitaminom C, ki ne le krepi imunski sistem, ampak tudi spodbuja proizvodnjo kolagena, kar pomeni bolj gladko kožo – ja, tudi ko hujšate.

Poleg tega grenivka vsebuje naringenin, naravni antioksidant, ki ima številne pozitivne učinke: pomaga uravnavati raven inzulina, zmanjšuje željo po sladkem in spodbuja izgorevanje maščob. Raziskave kažejo, da lahko ljudje, ki uživajo grenivko pred obroki, zaužijejo manj kalorij – ne zaradi stroge kontrole, ampak preprosto zato, ker so manj lačni.

“Grenivkina dieta” – je resnična ali le modna muha?

Dieta z grenivko je postala prava uspešnica med tistimi, ki želijo hitro izgubiti nekaj kilogramov – obljuba o izgubi do 3 kilogramov v treh dneh je dovolj, da pritegne pozornost. Toda pozor – ta dieta ni običajen “stradalski” režim. Obroki vključujejo kombinacijo beljakovin in grenivke, kar omogoča telesu, da ohranja mišično maso, hkrati pa pokuri maščobo.

Primer jedilnika:

• Zajtrk: Grenivka ali kozarec sveže iztisnjenega soka, kava ali čaj brez sladkorja ter dve jajci in rezina slanine.
• Kosilo: Solata iz tune z grenivko ali skodelica špinače z belim sirom in kos polnozrnatega kruha.
• Večerja: Piščančji file z mešano solato iz paradižnika, zelene solate in – seveda – grenivka.

Ključno pri tej dieti je, da grenivka ni le priloga – postane sestavni del vsakega obroka. A čeprav je dieta kratkotrajna in ima hitre učinke, strokovnjaki opozarjajo: to ni način prehranjevanja, ki bi ga bilo pametno izvajati dolgoročno.

Znanstvena dejstva ali zgolj marketing?

Seveda se mnogi ob misli na takšne diete vprašajo: “Ali gre res za dokazano metodo ali zgolj za še eno modno muho?” Znanstvene raziskave podpirajo trditev, da uživanje grenivke lahko prispeva k izgubi telesne teže – a le kot del uravnotežene prehrane. Raziskava ameriškega inštituta za prehrano je pokazala, da so ljudje, ki so pred vsakim obrokom zaužili polovico grenivke, v povprečju izgubili 1,5 kg več kot tisti, ki so uživali placebo pijače.

Pa vendar obstaja past… Če mislite, da boste z grenivko lahko izničili vse pregrehe – večerjo s pico ali tortico ob polnoči –, potem boste razočarani. Grenivka deluje, ker spodbuja presnovo, a ne more premagati prekomernega vnosa kalorij. Zato jo je najbolje vključiti v vsakdan kot dodatek k že obstoječemu zdravemu režimu.

Grenivka in zdravje: Ali je za vsakogar?

Čeprav se sliši mikavno, da bi se preprosto oprli na grenivko za izgubo kilogramov, pa moramo biti pozorni. Grenivka lahko negativno vpliva na delovanje nekaterih zdravil, zlasti zdravil za srce, holesterol in krvni tlak. Če jemljete katerokoli zdravilo, je posvet z zdravnikom nujen.

Zakaj poskusiti grenivkino rutino?

Če iščete način, kako telo pripraviti do hitrejšega izgorevanja maščob – brez dragih prehranskih dodatkov ali ekstremnih ukrepov – je grenivka vaša zaveznica. Njena naravna sestava je odlična podpora v boju proti odvečnim kilogramom. In najboljše? Uživate jo lahko brez občutka krivde.

Preprost sadež, velika razlika

Morda ne bo čudežno stopila vseh kilogramov čez noč, a grenivka lahko postane pomemben zaveznik v vašem življenjskem slogu. Poskusite – morda boste presenečeni nad tem, kako lahko majhne spremembe v prehrani pripomorejo k velikim rezultatom. In če vam grenivka ni po okusu? Morda je čas, da najdete različico – rdečo, belo ali rožnato – ki vam bo vendarle zlezla pod kožo.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Kdo se lahko upre tistemu značilnemu vonju sveže pripravljenih kokic, ki preplavi sobo in skorajda privabi vse iz sosednjih prostorov? Kokice so že dolgo nepogrešljiva spremljevalka filmskih večerov, hkrati pa veljajo za enega bolj nedolžnih prigrizkov. A če mislite, da kokice nikakor ne morejo škodovati, premislite še enkrat. Vse je odvisno od načina priprave. Zakaj? Preberite, pa boste izvedeli.

Popolno ravnovesje med zdravjem in užitkom

Verjeli ali ne, kokice same po sebi niso zgolj puhasta zabava. Pravzaprav spadajo med polnovredna žita – torej živila, ki vsebujejo vse tri dele zrna: otrob, kalček in sredico. To pomeni, da kokice vsebujejo vlaknine, ki podpirajo prebavo, ter polifenole, ki so znani po svojem antioksidativnem delovanju. Nekatere študije so celo pokazale, da lahko pomagajo pri zaščiti pred boleznimi, kot so srčno-žilne bolezni, hipertenzija in celo diabetes tipa 2.

A tukaj pridemo do pomembnega preobrata: vse te koristi izginejo v trenutku, ko jih potopimo v morje masla, soli ali še huje – sladkornega preliva. Takrat se zdrava prigrizkarska poslastica spremeni v kalorično bombo, ki je lahko bolj škodljiva kot vrečka čipsa.

Mikrovalovne kokice – hitra pot do slabe vesti

Priznajmo si – vsi imamo doma zavojček mikrovalovnih kokic za “hiter popravek lakote”. Priprava je enostavna, rezultat pa puhast, slan oblak užitka. A tisto, česar ne vidimo, je embalaža, ki pogosto vsebuje kemikalije, kot je PFOA (perfluorooktanska kislina), ki jo povezujemo z različnimi zdravstvenimi tveganji. Dodajte temu še umetne arome in konzervanse – nenadoma vaša skleda kokic ni več tako nedolžna, kot ste mislili.

Še en “greh” mikrovalovnih kokic? Pogosto vsebujejo transmaščobe, ki se uporabljajo za daljši rok trajanja, a hkrati dokazano škodujejo zdravju. Transmaščobe so namreč znane po tem, da zvišujejo “slab” holesterol (LDL) in znižujejo “dobrega” (HDL).

Recept za bolj zdrave kokice

Seveda to ne pomeni, da se morate odreči svojemu priljubljenemu prigrizku – le način priprave morate spremeniti. Najboljša možnost? Priprava kokic na štedilniku z uporabo minimalne količine zdravih maščob. Poskusite s kokosovim ali oljčnim oljem, ki sta znana po svojih koristih za zdravje srca. Potrebujete le nekaj osnovnih sestavin:

• 3 žlice olja (oljčno ali kokosovo),
• pol skodelice koruznih zrn za kokice,
• ščep soli po okusu.

Postopek je preprost, a učinkovit: segrejte olje v ponvi, dodajte koruzo, pokrijte in čakajte, da začne pokati. Ko pokanje pojenja, kokice stresite v skledo in dodajte minimalno količino soli ali svoje najljubše začimbe, kot so dimljena paprika, čili ali celo malo naribanega parmezana, če si želite malce pregrešnega užitka.

Zmernost – ključ do brezskrbnega prigrizka

Čeprav so kokice nizkokalorične – ena skodelica ne vsebuje več kot 31 kalorij – se hitro ujamejo v past prenajedanja. En trenutek držite skledo v rokah, naslednji trenutek je prazna. To se zgodi predvsem zato, ker so lahke in hrustljave, občutek sitosti pa pride z zamikom. Zato si namesto velike posode pripravite manjšo porcijo – tako boste lažje nadzorovali vnos.

Kokice – da, a premišljeno

Kokice so lahko vaša zdrava prigrizkarska rešitev ali vaš kalorični sovražnik – vse je odvisno od tega, kako jih pripravite. Če si jih pripravite sami, z zdravimi sestavinami in brez nepotrebnih dodatkov, se lahko z njimi brez slabe vesti pocrkljate med večernim filmom. A če redno posegate po predpripravljenih zmesih za mikrovalovno pečico, si sčasoma lahko povzročite več škode kot koristi. Torej, naslednjič, ko se vprašate, ali so kokice zdrave, naj bo odgovor: odvisno od vas!

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik