LJUBLJANA – Ste vedeli, da ena od desetih odraslih oseb v Sloveniji trpi za kronično ledvično boleznijo (KLB)? To pomeni približno 180.000 ljudi – in kar je še huje, več kot polovica sploh ne ve, da jo ima. Zakaj? Ker ledvice ne bolijo. Ker simptomi pridejo prepozno. Ker nihče ne pomisli nanje, dokler ni prepozno.

Ampak dobra novica? Preiskave so preproste, na voljo in jih lahko opravite enkrat letno. Le zdravnika morate podrezati.

Ledvice: Neslišni junaki vašega telesa

Ste kdaj pomislili, koliko dela opravijo vaše ledvice? Vsak dan filtrirajo okoli 180 litrov krvi. Iz nje odstranjujejo odpadne snovi, skrbijo za ravnovesje elektrolitov, krvni tlak in celo tvorbo rdečih krvničk. In če odpovedo? Telo se začne dobesedno zastrupljati.

Teh malih, a ključnih organov se pogosto spomnimo šele, ko nekaj zares ne štima. Visok krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, kajenje – vse to jih uničuje po tiho, brez opozorila.

Tiha grožnja: Zakaj je KLB tako nevarna?

Brez bolečinskih opozoril, brez jasnih znakov. Kronična ledvična bolezen je zahrbtna. Počasi napreduje, ne opozarja nase – dokler ni prepozno.

„To v Sloveniji pomeni kar 180 tisoč ljudi, in verjemite, da jih več kot polovica niti ne ve, da ima to bolezen,“ je pred svetovnim dnevom ledvic povedal Matija Cevc, specialist interne medicine in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. (STA)

Kaj je najhuje? Ljudje ne gredo na preglede, dokler ni nujno. In takrat je lahko že prepozno.

Kdo je najbolj ogrožen?

Nekateri so v večji nevarnosti kot drugi. Visok krvni tlak, sladkorna bolezen, srčno popuščanje, pogosto vnetja sečil, ledvični kamni – vse to so rizični faktorji.

Prav tako so bolj ogroženi:

• kadilci,
• ljudje s prekomerno telesno težo,
• osebe z družinsko anamnezo ledvičnih bolezni,
• tisti s povečano prostato.

Ste starejši od 40 let? Imate katerega od teh dejavnikov tveganja? Naredite si uslugo in vsako leto opravite pregled ledvic.

Kako sploh veste, da nekaj ni v redu?

Zgodnji znaki KLB so zelo prikriti, a obstajajo.

• Pogosto uriniranje, posebej ponoči.
• Penast urin (znak prekomernih beljakovin v urinu).
• Otekanje obraza, gležnjev, nog.
• Utrujenost in pomanjkanje energije.
• Težave s spanjem in srbeča koža.
• Izguba teka.

Ampak pozor: večina ljudi ne opazi teh znakov, dokler bolezen ne napreduje. Zato so presejalni testi ključni!

Kaj lahko storite? Preprosto – preverite svoje ledvice!

Testiranje je osnovno. Sta dve glavni preiskavi:

1. Krvni test – preveri raven kreatinina in hitrost filtracije ledvic.
2. Preiskava urina – preveri, ali so prisotne beljakovine ali kri, ki lahko nakazujeta bolezen.

Nefrologinja Andreja Marn Pernat poudarja: „Ker je danes na voljo več zdravil, s katerimi lahko uspešno zdravimo kronično ledvično bolezen in zaviramo njeno napredovanje, je ključno, da bolnike odkrijemo čim prej.“ (Zdravstveni portal)

Sama od sebe bolezen ne bo izginila. Preverite se pravočasno.

Kako lahko preprečite bolezen ledvic?

Preprosto – zdrav življenjski slog.

• Omejite sol in procesirano hrano.
• Vzdržujte zdravo telesno težo.
• Redno se gibajte.
• Nadzorujte krvni tlak in sladkor.
• Pijte dovolj vode.
• Ne kadite in ne pretiravajte z alkoholom.

Ampak najboljša zaščita? Redno testiranje.

Ne odlašajte!

Ledvice so potrpežljiv organ – dolgo prenašajo vaše nezdrave navade, ne da bi protestirale. A ko se pojavijo simptomi, je lahko že prepozno.

Ne dovolite, da vas presenetijo. Preverite jih enkrat letno – lahko vam reši življenje.

Vir:

• STA
• Zdravstveni portal
• Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije

Pripravil: N. Z.

KOPER – V Zdravstvenem domu Koper se je razplamtela afera, ki je pretresla slovensko zdravstveno javnost. Urgentni zdravnik Matej Rubelli Furman, nekdanji direktor ZD Ilirska Bistrica, se sooča s postopkom krivdne odpovedi delovnega razmerja. Razlog? Udeležba na kongresu brez predhodne odobritve delodajalca. Poleg tega mu očitajo še nepravilnosti pri beleženju delovnih ur in letnega dopusta. Toda ali so ti očitki dovolj tehtni za tako drastičen ukrep? O tem poroča info360.si.

Neodobrena odsotnost: formalni prekršek ali pretirana reakcija?

Prvi očitek zoper Rubellija Furmana se nanaša na njegovo udeležbo na kongresu, za katero ni pridobil odobritve strokovnega vodje. Posledično mu ZD Koper ni priznal nadomestila za dneve izobraževanja, saj naj bi to potekalo med koncem tedna ali prazniki. Ker bi moral v času kongresa opravljati tudi redno delo, bi nepriznavanje dni izobraževanja pomenilo, da bi moral dodatno opraviti še svoje izmene, kar bi povzročilo presežek ur in posledično nadure. Ali je to resen prekršek ali zgolj administrativno nesoglasje?

Beleženje ur: malomarnost ali birokratska zanka?

Drugi očitek se nanaša na beleženje ur med izobraževanjem. Rubelli je beležil dejanske ure glede na program in potni nalog, medtem ko mu je strokovni vodja priznal manjše število ur – v enem primeru 5 namesto 8 ur, v drugem pa 5 namesto 6,5. Je šlo za namerno zavajanje ali zgolj za različne interpretacije pravil?

Letni dopust kot kršitev

Tretji očitek leti na domnevno nepravilno beleženje letnega dopusta. Viri blizu zdravnika trdijo, da gre za formalno birokratsko interpretacijo, ki ne vključuje resnih ali strokovnih nepravilnosti pri delu, temveč za administrativna vprašanja, ki bi jih bilo mogoče rešiti s preprostim pogovorom ali pojasnilom. Ali je torej krivdna odpoved sorazmeren ukrep?

Pravni zastopniki in proceduralne napake

Rubellijevi odvetniki so v postopku odpovedi zaznali več proceduralnih napak in elemente diskriminacije. Pozvali so vodstvo ZD Koper, naj ustavi postopek zoper zdravnika. Zdravniška zbornica Slovenije zaradi varstva osebnih podatkov zadeve ni komentirala, vendar poudarja, da od vseh delodajalcev zdravnikov in zobozdravnikov pričakuje spoštovanje delovnopravnih pravic in obveznosti. Ali bo vodstvo ZD Koper vztrajalo pri svoji odločitvi ali bo upoštevalo opozorila pravnih strokovnjakov?

Ali gre za upravičen ukrep ali pretirano kazen?

Primer Mateja Rubellija Furmana odpira številna vprašanja o sorazmernosti kazni za administrativne prekrške v zdravstvenih ustanovah. Ali je krivdna odpoved resnično upravičena ali gre za pretiran ukrep? Je mogoče, da so v ozadju drugi motivi? Jasno je, da bo ta primer še dolgo odmeval v slovenski javnosti in morda celo vplival na prihodnje prakse v zdravstvenih ustanovah.

Matej Rubelli Furman je pred časom gostoval tudi na Radiu Capris:

Vir: Info360.si, YT

Pripravil: N. Z.

LJUBLJANA – Zdravnik, ki je pozabil na Hipokratovo prisego: Kako daleč lahko gre zloraba zaupanja?

Zdravnik ene izmed slovenskih bolnišnic, ki bi moral ščititi zdravje, je osumljen preprodaje zdravil in drog. Kje je meja med medicinsko etiko in brezvestno preprodajo?

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je po večmesečni preiskavi razkril šokantne podrobnosti o zdravniku, ki naj bi s pomočjo belih receptov preprodajal škodljiva zdravila in celo droge. Preiskava, ki se je začela marca letos in se zaključila šele decembra, razkriva pretresljivo zgodbo – ne o zdravljenju, temveč o izkoriščanju zaupanja in moči, ki jo ima le zdravnik.

Po ugotovitvah NPU naj bi zdravnik, namesto da bi sledil Hipokratovi prisegi, vsaj od leta 2022 sistematično zlorabljal svoj uradni položaj. Kako? Z izdajanjem belih receptov za zdravila, kot so oxikodon, aprazolam, diazepam, in celo prepovedane substance, kot je metamfetamin. Če se zdi to zgodba iz kriminalke, se spomnimo, da so ti “recepti” v resnici vstopnica do odvisnosti – zdravila, ki se uživajo brez nadzora, lahko povzročajo ne le hudo zasvojenost, temveč tudi trajne poškodbe zdravja.

Ampak, zakaj je ta primer tako poseben? Vse prevečkrat slišimo o preprodajalcih, ki se skrivajo v temnih kotičkih ulic ali v senci interneta. Tokrat pa gre za zdravnika – človeka, ki ima dostop do občutljivih zdravstvenih podatkov, človeka, ki mu pacienti zaupajo svoja življenja. Ko zlorabi takšno moč, kaj to pove o celotnem zdravstvenem sistemu? Ali obstajajo dovolj močni mehanizmi nadzora?

Preiskovalci so med štirimi hišnimi preiskavami zasegli kar 36 različnih snovi, od katerih so mnoge razvrščene kot prepovedane droge ali zdravju škodljiva zdravila. Zanimivo je, da so bili med njimi tudi zdravila, kot je modafinil, ki se sicer uporablja za zdravljenje motenj spanja, vendar je v določenih krogih znan kot “droga za produktivnost”. Snovi so zdaj v analizi Nacionalnega forenzičnega laboratorija, ki bo preveril njihovo vsebino in izvor.

Pravi šok pa je razsežnost in drznost dejanj tega zdravnika. Ali je deloval sam ali je bil del večje mreže? Po navedbah policije je primer tako resen, da je Specializirano državno tožilstvo RS uvedlo prikrite preiskovalne ukrepe, kar nakazuje, da je zdravnik morda dlje časa izigraval sistem.

Po navedbah preiskovalcev gre za zdravila, ki jih sicer lahko uživamo, vendar zgolj pod strogim nadzorom strokovnjakov. Brez tega pa lahko povzročijo več škode kot koristi. Ali se je zdravnik morda zanašal na brezbrižnost in nevednost sistema? Ali pa je preprosto verjel, da ga njegov uradni naziv ščiti pred zakonom? Kakorkoli že, 18. decembra 2024 je bil priveden pred preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je zanj odredil pripor.

Za kaznivi dejanji, ki jih zajemata 183. in 186. člen Kazenskega zakonika, je predvidena kazen od 1 do 10 let zapora. Vprašanje pa ostaja: je desetletje dovolj za popravilo škode, ki jo takšna dejanja povzročijo družbi in posameznikom?

Slovensko zdravstvo je že dolgo pod drobnogledom javnosti – od čakalnih vrst do pomanjkanja zdravnikov. Ta primer bo nedvomno odprl nova vprašanja o etiki in nadzoru. Kdo varuje pacienta, ko se varuh prelevi v plenilca?

Morda je čas, da se vprašamo še nekaj: če je zdravnik resnično zlorabljal sistem tako dolgo, kje so bile opozorilne luči? Ali je bil res tako spreten ali pa je sistem tako neučinkovit? Kakorkoli, ta zgodba ni zgolj o posamezniku, temveč o vrzeli, ki jo lahko zapolnimo le z večjim zaupanjem in boljšim nadzorom.

Napisal: N. Z.

Vir: Generalna policijska uprava