Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Zdravniki glasno: “Če kaznujete zdravnike, potem kaznujte vse!”

LJUBLJANA – Zakaj omejitve za delo izven javnega sektorja veljajo le za zdravnike?

Vlada je z zadnjo uredbo, ki zdravnikom, zaposlenim v javnem zdravstvu, prepoveduje delo v zasebnih ustanovah, odprla Pandorino skrinjico. Kritiki so že začeli z ostrimi vprašanji – zakaj se te omejitve ne nanašajo tudi na druge poklice? Profesorji, učitelji, novinarji, celo državni uradniki so očitno izvzeti iz tega kroga. Mar imajo zdravniki v tej zgodbi na hrbtu posebno tarčo?

Je zdravniški poklic res največji “grešnik”?

Vlada je uredbo obrazložila z nujnostjo zaščite javnega zdravstvenega sistema. Ključni argument: zdravniki, ki delajo v zasebnih ambulantah, naj bi s tem izčrpavali javni sistem – bodisi tako, da preusmerjajo paciente, bodisi tako, da svoje delovne ure namenjajo zasebnikom namesto bolnišnicam. A zdravniki, upravičeno jezni, opozarjajo, da je to slika, ki jo vlada barva s preveč debelim čopičem.

Zdaj odločeno: zdravnikom strogo prepovedano delo izven javne mreže. Vlada z ukrepi na tankem ledu

Če je pravilo tako zelo koristno, zakaj ne velja za vse? Denimo za profesorja na ljubljanski univerzi, ki popoldne vodi plačljiva predavanja na zasebnem inštitutu? Ali pa učitelja iz osnovne šole, ki popoldne na inštrukcijah zasluži več kot z redno plačo? Državni uradnik, ki piše strokovna poročila za zasebne naročnike, medtem ko sedi na javnem stolu? Zakaj te “izjeme” ostajajo, kot bi rekel kakšen ciničen komentator, popolnoma nevidne?

Pravila igre: Kdo postavlja meje?

Vladna odločitev je brez dvoma kontroverzna. Medtem ko trdijo, da želijo rešiti javno zdravstvo, se zdi, da je glavni cilj kaznovati zdravnike. “Če vlada trdi, da je problem zloraba sistema, zakaj ne predpiše enotnih pravil za vse, ki so zaposleni v javnih ustanovah?” je ostro vprašal eden od zdravnikov. Njegova izjava ni naključna – nasprotno, odraža globoko nezadovoljstvo, ki tli med zdravstvenimi delavci.

Pravila, ki ciljajo izključno eno poklicno skupino, pogosto delujejo kot strel v koleno. Na eni strani zdravnike omejujejo pri delu, na drugi strani pa vlada ne poskrbi za ustrezno finančno nadomestilo, ki bi kompenziralo izgubo dohodka. Če bi vlada s takšno zagnanostjo nadzorovala tudi delovanje ostalih poklicev, bi morda odkrili marsikaj zanimivega – morda celo večje anomalije kot v zdravstvu.

Vir dohodka kot težava?

Zdravniki opozarjajo, da neodgovorno upravljanje javnega zdravstva, počasne reforme in neustrezna organizacija povzročajo več težav kot delo v zasebnem sektorju. Naj bo jasno: zdravniki ne bežijo iz bolnišnic, ker bi želeli škodovati sistemu. Prav nasprotno – mnogi trdijo, da jih prav slab management sili v iskanje dodatnih virov dohodka.

Anektoda zdravnika iz Maribora, ki zaradi pomanjkanja kadra opravlja dvojne izmene, pove vse: “Ko sem ob dveh ponoči končal dežurstvo, sem moral še na hitro skočiti v zasebno ambulanto, da bi lahko poplačal svoje stroške. Kako naj preživim s plačo, ki se večkrat znajde pod mejo, ki jo država sama imenuje ‘dostojno življenje’?”

Primerjave z drugimi sektorji

Poglejmo čez mejo – v Nemčiji lahko zdravniki, zaposleni v javnem zdravstvu, brez težav opravljajo delo v zasebnih ustanovah, če s tem ne kršijo pogodbe. Podobno je tudi v Avstriji in Italiji. In pri nas? Pri nas vlada raje zaostruje pogoje, kot da bi odprla dialog. In zanimivo – ko gre za druge javne uslužbence, teh omejitev skorajda ne poznamo.

Profesorji na univerzah ne samo, da predavajo na drugih institucijah – pogosto tam zasedajo tudi vodilne položaje. Učitelji izvajajo inštrukcije, uradniki delajo kot svetovalci za podjetja. To ni skrivnost. Zdravniki pa, očitno, ne smejo storiti niti koraka izven začrtanih meja, ne da bi bili deležni kritik.

Kakšne bodo posledice?

Omejitve, ki jih uvaja vlada, bodo najverjetneje imele negativen učinek – ne na sistem, temveč na posameznike. “Ne bomo delali več, ker se trudimo rešiti sistem. Delali bomo manj, ker nas bodo prisilili v to,” je cinično pripomnil zdravnik iz Ljubljane. Mnogi že razmišljajo o selitvi v tujino, kjer podobnih omejitev ni.

Zdi se, da vlada ignorira glavno težavo: sistemska reforma zdravstva ne more sloneti na kaznovanju ene skupine. Če bi se to zgodilo v zasebnem sektorju, bi podjetje hitro izgubilo najboljše kadre. Zakaj bi bilo v javnem sektorju drugače?

“Če kaznujete zdravnike, potem kaznujte vse,” so opozorili številni zdravstveni delavci. Dokler bodo zdravniki nosili breme celotnega sistema na svojih ramenih, ne da bi imeli podporo države, se zdi, da bo slovensko zdravstvo ostalo – kot bi rekli pesniki – bolnik brez diagnoze.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

Zdaj odločeno: zdravnikom strogo prepovedano delo izven javne mreže. Vlada z ukrepi na tankem ledu

LJUBLJANA – Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je pripravila vlada, odpira vrata eni najradikalnejših sprememb slovenskega zdravstvenega sistema v zadnjih letih. Po pridobljenih informacijah bo zdravnikom, zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih, strogo omejeno delo izven javne mreže. A se res zavedamo, kaj vse to potegne za sabo?

Kakšne spremembe uvaja zakon?

Predlog, ki ga je razkrila Televizija Slovenija, določa, da bodo zdravniki, zaposleni v javnih ustanovah, lahko delali samo v javni mreži – torej v drugih javnih bolnišnicah ali pri koncesionarjih. Edina izjema za dodatno delo bodo dopolnilne pogodbe ali podjemne pogodbe, vendar le znotraj okvirov javnega zdravstva. Delo v zasebnih ambulantah? Ne bo več mogoče.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je pojasnila, da je ukrep nujen, saj zasebni sektor s svojo davčno ugodnejšo strukturo javnemu zdravstvu jemlje dragocen kader. »Zdravnike in drugo zdravstveno osebje želimo motivirati, da ostanejo v javnih zavodih,« je dejala. (Vir: Televizija Slovenija, 11. december 2024)

Omejitev ali blokada?

Zamisel zveni preprosto, celo logično – preprečiti razpršitev kadra, izboljšati učinkovitost in pacientom zagotoviti večjo dostopnost storitev. A težava je, da življenje pogosto ni tako črno-belo, kot ga rišejo pisci zakonov.

Predstavljajmo si mladega specialista, ki si želi dodatnega zaslužka za kredit ali zgolj za boljše življenje, a je zaradi novih omejitev primoran ostati v sistemu, ki mu ne omogoča dodatne fleksibilnosti. Kaj bo storil? Se bo podredil? Ali bo začel razmišljati o odhodu v tujino, kjer takšnih omejitev ni? Slovenija, kjer že zdaj primanjkuje zdravnikov, si tega preprosto ne more privoščiti. Če bo zakon sprejet v tej obliki, bo morda na dolgi rok storil več škode kot koristi.

Zakaj javni sektor izgublja privlačnost?

V Sloveniji so pogoji dela v javnem zdravstvu že zdaj daleč od idealnih. Dolge ure, ogromna administrativna bremena in pogosto zastarela infrastruktura so le vrh ledene gore. Če k temu dodamo še novo omejitev dodatnega dela v zasebnem sektorju, dobimo eksploziven recept za nezadovoljstvo. Zdravniki v javnem sektorju se že leta spopadajo s podhranjenimi kadrovskimi kapacitetami – kako naj bodo potem še motivirani, če jim omejimo vse možnosti za dodatni zaslužek?

Poleg želje po dodatnem zaslužku, ki je za marsikaterega zdravnika zgolj način, kako preživeti v razmerah, ko plače ne odražajo dejanske odgovornosti in obremenitev, gre pri delu v zasebnem sektorju tudi za zagotavljanje širšega nabora storitev za državljane. Številni specialisti, na primer ortopedi, dermatologi ali kardiologi, pogosto delajo tako v javnem sistemu kot tudi v zasebnih ambulantah. Pacient, ki potrebuje hitro diagnozo ali poseg, se pogosto obrne na zasebnika, saj so čakalne vrste v javnem sistemu dolge mesece, včasih celo leta. Če tem specialistom preprečimo delo zunaj javne mreže, bo to pomenilo, da se bodo čakalne vrste še podaljšale, zasebni sektor pa bo izgubil dostop do ključnega kadra, kar bo na koncu najbolj prizadelo prav paciente. Namesto, da bi vlada naslavljala te težave, se zdi, da se osredotoča na omejevanje, ne pa na dejansko izboljšanje razmer.

Na preobremenjenost zdravnikov opozarja tudi naslednji videoposnetek:

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, Bojana Beović, opozarja na pasti novega sistema. »Najbrž je smiselno, da se meri, koliko neki zdravnik naredi, čeprav so zdravniške storitve zelo različne,« je dejala in dodala, da bi moral zakon ustvariti pogoje za kakovostno delo celotnega zdravstvenega osebja. (Vir: Televizija Slovenija, 11. december 2024)

Pot k privatizaciji?

Medtem ko vlada obljublja reforme, ki bodo rešile javni zdravstveni sistem, v iniciativi Glas ljudstva svarijo, da gre zakon v napačno smer. »Vlada z vsakim novim predlogom zakona zavlačuje resnične reforme in počasi, a vztrajno privatizira zdravstvo,« so zapisali v izjavi za javnost. (Vir: Televizija Slovenija, 11. december 2024)

Njihov argument ni brez osnove – zakaj ne bi vlada raje vlagala v izboljšanje pogojev dela v javnih zavodih, namesto da uvaja omejitve, ki bodo dolgoročno lahko celo odvrnile mlade zdravnike od zaposlitve v Sloveniji?

Rešitev ali začetek krize?

Ko pogledamo širšo sliko, postane jasno, da novela zakona ne naslavlja ključnih težav slovenskega zdravstva. Sistem je kadrovsko in infrastrukturno podhranjen, čakalne dobe so dolge, pacienti pa vse pogosteje iščejo pomoč v zasebnih ambulantah. Namesto da bi reševala te probleme, se vlada zdi osredotočena na kaznovanje zdravnikov, ki si upajo iskati boljše pogoje za delo.

Seveda, omejitev dela v zasebnem sektorju je eden od načinov, kako “prisiliti” kader, da ostane v javnem sistemu. Slovenija morda postavlja temelje za sistem, v katerem bodo ostali le tisti, ki nimajo druge izbire – zdravniki iz obupa, ne pa iz poklicanosti.

Kaj lahko pričakujemo?

Zakon je še vedno v fazi obravnave, kar pomeni, da obstaja možnost sprememb. A če bo sprejet v sedanji obliki, bo imel daljnosežne posledice – ne le za zdravnike, temveč tudi za paciente, ki že zdaj trpijo zaradi neučinkovitosti sistema.

Morda je čas, da si priznamo, da javni zdravstveni sistem v Sloveniji potrebuje temeljito prenovo – ne pa le novih omejitev in pravil. Če se bodo razmere nadaljevale v tej smeri, bomo morda čez nekaj let priča ironiji: zakon, namenjen krepitvi javnega zdravstva, bo morda tisti, ki ga bo dokončno potopil.

Napisal: N. Z.

Vir: RTVSlo.si, www

Toliko je Janković zapravil za ‘svetlobne spermije’, besni zdravniki pa so se takole odzvali

Svetlobni spermiji in mestna bolnišnica: Prioritete Ljubljane pod drobnogledom

LJUBLJANA – Zunaj, v centru prestolnice, so že prižgane praznične lučke, a v senci tega bleščečega spektakla odmevajo vprašanja: Koliko nas vse to stane in ali bi lahko denar namenili za kaj bolj bistvenega? Mladi zdravniki opozarjajo na pomanjkanje mestne bolnišnice, medtem ko mesto razsvetljujejo dragi ‘svetlobni spermiji’.

Tradicija, umetnost in … račun?

Novoletna razsvetljava Ljubljane je že četrt stoletja stalnica – ena tistih stvari, ki jih prebivalci jemljemo kot del prazničnega vzdušja, ne da bi preveč razmišljali o tem, kaj to dejansko pomeni za mestni proračun. Letos znaša strošek praznične okrasitve 265.000 evrov, kar je skoraj polovica povprečne cene stanovanja v Ljubljani. Da, prav ste prebrali – en mesec svetlobnega spektakla bi lahko pokril skoraj polovico nakupa nepremičnine.

Posebej odmevna številka pa je 20.960 evrov, kolikor je za avtorsko zasnovo, sodelovanje in nadzor prejel Urban Modic, sin dolgoletnega ustvarjalca teh luči, Zmaga Modica. To je približno toliko, kot mladi zdravnik v Sloveniji zasluži v pol leta. Ampak, hej, če je mogoče umetniški vtis Ljubljane meriti z neto prihodki, smo morda le predobro plačali.

Bolnišnica – neuresničena želja

Kritike na družbenih omrežjih niso izostale. Mladi zdravniki Slovenije so zapisali: “V 25 letih se je za prerazporejanje svetlobnih spermijev nabral kupček, ki bi lahko pokril stroške delovanja mestne bolnišnice, ki je še vedno nimamo … ah, prioritete.”

In imajo prav – Ljubljana je edina evropska prestolnica brez lastne mestne bolnišnice. Mestni prebivalci so za vsak zdravstveni pregled ali urgenco prepuščeni UKC Ljubljana, ki pa že dolgo poka po šivih. Če bi v teh 25 letih resnično varčevali na novoletni razsvetljavi, bi se morda danes lahko pohvalili s sodobno bolnišnico. A kdo bi se odrekel romantičnim sprehodom pod prazničnimi lučmi?

Zakaj ni prostora za nove ideje?

Morda bi koga pomirilo dejstvo, da so letos iz Turizma Ljubljana pojasnili, zakaj ne izvedejo javnega razpisa za novo zasnovo praznične osvetlitve. Razpis bi omogočil sodelovanje tudi drugim umetnikom, kar bi lahko pripeljalo do svežih idej in morda celo nižjih stroškov. A odgovor je bil jasen – “Popolnoma nova okrasitev bi bila predraga, v proračunu pa dodatnega denarja ne bi mogli zagotoviti,” so zapisali pri Turizmu Ljubljana (ljubljanainfo.com).

Očitno je ‘dragocena’ stalnost pri osvetlitvi Ljubljane pravzaprav kompromis, ki pa ne prepriča vseh. Zmaga Modica lahko občudujemo zaradi njegove umetniške vizije, toda nekateri menijo, da bi po 25 letih lahko odprli vrata svežim pristopom.

Bleščeče lučke ali … ?

Podporniki praznične razsvetljave pogosto poudarjajo, da okrasitev prinaša turistične prihodke in vzpodbuja lokalno ekonomijo. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se število prenočitev decembra dvigne za 15 %, kar je nedvomno finančna spodbuda za lokalne hotele, restavracije in trgovine. Ampak ali to res upravičuje milijonske izdatke skozi leta?

Skeptiki menijo, da ni dovolj meriti uspeha le z obiskovalci in lučkami. Koliko od teh sredstev je dejansko šlo za razvoj mestne infrastrukture ali trajnostne projekte? Kje so podatki, ki bi dokazovali, da je ta investicija koristila prav prebivalcem, ki so zanjo plačali?

Svetlobni spermiji so že simbol Ljubljane?

Svetlobni spermiji, ena najbolj prepoznavnih in hkrati kontroverznih značilnosti ljubljanskih luči, so več kot le umetniški izraz. Postali so simbol debate o prioritetah mestne uprave. So znak inovativnosti – ali popolnega odklopa od realnih potreb?

Vprašati se moramo, ali ta umetniški vtis dejansko prispeva k boljši kakovosti življenja v mestu. Bi prebivalci pogrešali luči, če bi bile za leto dni bolj skromne, denar pa usmerjen v reševanje vsakodnevnih težav? Morda, a odgovora na to ne bomo nikoli dobili.

Prazniki z grenkim priokusom …

Razprava o stroških praznične okrasitve ni nova, a ostaja aktualna. Luči prinašajo bleščeče praznično vzdušje, toda cena, ki jo plačujemo, presega le denarne stroške. Gre za vprašanje prioritet, vrednot in občutka odgovornosti.

Če bi bil praznični sijaj Ljubljane resnično namenjen prebivalcem, bi morali ti imeti besedo pri tem, kako in za kaj se sredstva porabijo. Vprašanje ni, ali so luči lepe – vprašanje je, ali so vredne vsega tega?

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

Ali bo Slovenija ostala brez urgentne medicine?

Slovenska urgentna medicina se sooča s hudimi težavami. Preobremenjeni zdravniki, pomanjkanje kadra in dolge čakalne dobe so le nekateri od izzivov, s katerimi se sooča ta ključna veja zdravstva. Vlada se zaveda resnosti problema in je napovedala več ukrepov za izboljšanje stanja. Med njimi so nagrajevanje zdravstvenih delavcev, uvedba novih specializacij in širitev mreže urgentnih centrov. Vendar pa se zastavlja vprašanje, ali bodo ti ukrepi dovolj za rešitev kompleksnega problema.

Pomanjkanje zdravnikov in sestre

Eden od največjih problemov slovenske urgentne medicine je pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester. Mladi zdravniki se vse manj odločajo za specializacijo iz urgentne medicine, saj je delo izjemno zahtevno in stresno. K temu prispevajo dolge delovne ure, velika odgovornost in relativno nizke plače. Tudi med medicinskimi sestrami je veliko nezadovoljstvo, saj so preobremenjene in podplačane.

Nove specializacije in nagrade

Vlada je napovedala uvedbo novih specializacij za medicinske sestre in zdravstvenike v urgentni dejavnosti. Ta ukrep bi lahko pripomogel k povečanju števila usposobljenega kadra. Poleg tega bo ministrstvo za zdravje nagradilo zdravstvene delavce glede na obremenitve, kar bi lahko motiviralo zdravnike, da ostanejo v urgentni medicini.

Širitev mreže urgentnih centrov

Drugi pomemben ukrep je širitev mreže urgentnih centrov. Manjši satelitski centri naj bi razbremenili večje bolnišnice in zagotovili boljšo dostopnost do nujne medicinske pomoči v lokalnih okoljih.

Kaj pa pravijo strokovnjaki?

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović poudarja, da je treba izboljšati pogoje dela urgentnih zdravnikov, tako kar se tiče delovnih obremenitev kot tudi plač. Po njenem mnenju gre za izjemno težko delo, ki pa seveda rešuje življenja. Podobnega mnenja je tudi predsednik Sekcije za urgentno medicino Gregor Prosen, ki opozarja na velike urne obremenitve in stres, ki ga zdravniki doživljajo.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Kje je pediater v ZD Sevnica? Starši na robu obupa

Pomanjkanje pediatrične oskrbe v Sevnici postaja resna težava, ki vse bolj obremenjuje starše. Razprava na družbenih omrežjih kaže, da je situacija že dolgo nevzdržna. Ali se bo našla rešitev?

Pomanjkanje pediatrov povzroča nezadovoljstvo

Starši iz Sevnice že dlje časa opozarjajo na težave z dostopom do pediatrov. Trenutna situacija kaže, da mnogi starši svoje otroke vozijo v druge kraje, saj v Sevnici pogosto ni prisotnega pediatra. Pomanjkanje pediatrov ni samo problem majhnih občin, ampak vse bolj pereča težava v celotni državi.

V razpravah na spletu se pojavljajo zaskrbljujoče zgodbe staršev, ki nimajo druge možnosti, kot da svoje otroke vozijo v Brežice ali celo dlje, kar pomeni, da morajo nekateri starši prevoziti tudi več kot 50 kilometrov v eno smer. To predstavlja velik logistični in finančni izziv, še posebej za tiste, ki nimajo stalnega dostopa do prevoza.

Zajem zaslona FB.

Zakaj ni več pediatrov?

Vprašanje, ki ga mnogi starši zastavljajo, je, zakaj v Sevnici primanjkuje pediatrov. Ali gre za pomanjkanje strokovnega kadra ali le slabo organizacijo? Kljub obljubam in pričakovanjem se zdi, da situacija niha med začasnimi rešitvami in dolgotrajnimi odsotnostmi obstoječih pediatrov. Zdravstveni dom Sevnica je sicer v preteklosti že obljubil izboljšanje razmer, a spremembe so minimalne in počasne. Pred kratkim smo pisali tudi o eni izmed težav, ki se je pojavila znotraj ZD Sevnica:

ŠOK v ZD Sevnica: Psihiater spolno zlorabljal pacientko

Nujnost stabilne zdravstvene oskrbe za otroke

Za starše je zagotavljanje ustrezne zdravstvene oskrbe za njihove otroke prioriteta. Številni izražajo svoje nezadovoljstvo in strah, da njihovi otroci ne bodo deležni potrebne zdravstvene obravnave. Zdravstvene ustanove se morajo prilagoditi tem izzivom, saj je zdravje otrok na prvem mestu.

Kaj lahko storijo starši?

Starši imajo omejene možnosti. Med predlogi je bilo omenjeno tudi premestitev otrok k družinskim zdravnikom, kar se zdi mnogim smiselna alternativa, a vseeno to ni optimalna rešitev za vse. Starši, ki so prisiljeni v takšne odločitve, pogosto izražajo dvome o tem, ali bo družinski zdravnik enako pozorno in strokovno obravnaval njihove otroke, kot bi jih pediater.

Kakšne so rešitve?

Zdravstveni dom Sevnica bo moral nujno ukrepati. Starši pričakujejo večjo stabilnost in zagotovilo, da bo pediatrična oskrba na voljo lokalno. Za zdaj pa ostaja vprašanje, kdaj in kako bodo te težave rešene, odprto.

Zdi se, da bo potrebno večji pritisk javnosti, da se najde trajna rešitev za te težave, saj se vse več staršev počuti prezrtih in neustrezno obravnavanih.

Napisal: N. Z.

Vir: FB