“Več kot 21 zdravnikov v Kranju že od februarja 2023 ne sprejema novih bolnikov,” kdo bo odgovarjal?!
LJUBLJANA – Usodne reforme v zdravstvu: Kdo bo odgovarjal?
Slovensko zdravstvo se pripravlja na korenite reforme, ki naj bi reševale trenutne težave, vendar pa opozarjajo zdravniki in številni strokovnjaki, da lahko te spremembe prinesejo katastrofalne posledice, zlasti za državljane, ki vsak mesec plačujejo zdravstveno zavarovanje.
Predvidene reforme, ki so jih napovedale pristojne institucije (vlada), uvajajo določene spremembe v financiranju in upravljanju zdravstva. Ena izmed ključnih točk je razmejitev med javnim in zasebnim zdravstvom, kar bo vplivalo na dostopnost zdravstvenih storitev za vse državljane.
Zdravniki opozarjajo na nevarnosti
Slovenski zdravniki so že glasno opozorili na nevarnosti, ki jih prinašajo te reforme. Zdravstvena zbornica Slovenije je jasno izpostavila, da lahko predlogi vlade povzročijo večjo obremenitev javnega zdravstva, kar bo vodilo do še daljših čakalnih vrst in nižje kakovosti oskrbe. Še posebej pa skrbi dejstvo, da vlada pripravlja reforme brez pravega dialoga z zdravstvenimi delavci.
“Te poteze bodo imele neposreden vpliv na kakovost oskrbe, saj že zdaj trpimo zaradi pomanjkanja kadra in sredstev,” je dejal predstavnik Slovenske zdravniške zbornice (vir: Slovenska zdravniška zbornica). Zdravniki opozarjajo, da bi morali najprej analizirati trenutne razmere in pripraviti ukrepe, ki bi izboljšali učinkovitost sistema, namesto da se poskuša preoblikovati vse hkrati.
Odraz tega, da so bolniki na zadnjem mestu, je tudi novela Zakona o zdravstveni dejavnosti, pravi Tanja Španić, predsednica združenja Europa Donna: "Nesprejemljivo je, da bi se onkološke bolnice z rakom dojk za rekonstrukcijo napotilo v tujino." Njihove predloge in opozorila so… pic.twitter.com/ch2GFYZi9L
— Zdravniška zbornica Slovenije (@zdravniska) October 9, 2024
Odpovedi se že vrstijo
Zaradi napovedanih zdravstvenih reform v Sloveniji se že opažajo prve posledice tudi v vrstah zdravnikov. Več kot 21 zdravnikov v Kranju je že februarja 2023 prenehalo sprejemati nove paciente. Poleg tega so večkrat javno izrazili nestrinjanje z reformami in celo grozili z odpovedmi, če se spremembe ne bodo prilagodile. V pismu ministru za zdravje so izrazili zaskrbljenost zaradi preobremenjenosti in slabih delovnih pogojev, kar bi jih prisililo, da odpovejo svoje pogodbe do konca marca.
Poleg tega obstajajo napovedi, da se bo število zdravniških odpovedi še povečalo, če vlada ne bo spremenila svojega pristopa k reformam. Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da bi to lahko privedlo do drastičnega pomanjkanja zdravstvenega osebja, saj bo vse več zdravnikov izbralo delo v tujini ali v zasebnem sektorju. To bi dodatno obremenilo javno zdravstvo, ki se že tako sooča z dolgimi čakalnimi dobami in pomanjkanjem osebja.
Posledice razmejitve javnega in zasebnega
Razmejitev med javnim in zasebnim zdravstvom pomeni, da bi se večina storitev prenesla na zasebne ponudnike, kar bi povečalo stroške za posameznike. To bi najbolj prizadelo socialno šibkejše skupine, ki si dodatnih stroškov ne morejo privoščiti. Čeprav bi imeli premožnejši dostop do hitrejših in kakovostnejših storitev, bi večina ljudi ostala odvisna od preobremenjenega javnega sistema.
“Če bo ta reforma sprejeta, se bodo razmere za bolnike drastično poslabšale. Javno zdravstvo bo postalo dostopno samo še na papirju,” opozarja neimenovani vir iz zdravstvenih krogov (vir: Slovenska zdravniška zbornica).
Zdaj se na našem oddelku pogovarjamo, da bi delali tudi ob sobotah. Lahko bi imel še dve hematološki ambulanti v popoldanskem času. Pa ne morem, ker ni logistike. Tudi laboratorija ni in spremljevalnih služb. Mi potrebujemo sto let v UKC, da kaj takega uredimo. Tudi kar se tiče… pic.twitter.com/G7YwGB6V92
— Zdravniška zbornica Slovenije (@zdravniska) October 14, 2024
Kaj to pomeni za državljane, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje?
Državljani, ki vsak mesec plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje, so ogorčeni, saj reforme ne prinašajo izboljšav, temveč zgolj prelagajo odgovornost in stroške na posameznike. Zdravstveno zavarovanje naj bi zagotavljalo dostop do brezplačne zdravstvene oskrbe, vendar bi spremembe pomenile, da bodo ljudje še vedno plačevali, a storitve bodo manj dostopne. To postavlja vprašanje, ali reforma dejansko varčuje pri državnih sredstvih ali zgolj povečuje dobičke zasebnih izvajalcev.
Dolge čakalne vrste in pomanjkanje osebja
Zdravstveni delavci že zdaj opozarjajo, da bodo daljše čakalne vrste postale norma, če bo zmanjšanje sredstev za javno zdravstvo izvedeno. Mnogi bolniki, zlasti tisti z resnejšimi zdravstvenimi težavami, bodo prisiljeni iskati pomoč v zasebnem sektorju, kar bo povečalo finančni pritisk na družine.
“Kdor si ne bo mogel privoščiti zasebnega zdravljenja, bo prepuščen javnemu sistemu, kjer pa bo kakovost storitev padla,” je dejala medicinska sestra z ljubljanskega UKC-ja, ki želi ostati anonimna.
👩⚕️"Izjemno dobro se počutim v javnem zdravstvu, v katerem delam že skoraj 30 let, vso kariero se trudim z zbiranjem donatorskih sredstev za naše javne bolnišnice, a nekaterih stvari, ki ženskam ogromno pomenijo – dodatna morfologija, pogostejši brisi PAP, drugo mnenje, žal v… pic.twitter.com/WigTW80bkw
— Zdravniška zbornica Slovenije (@zdravniska) October 15, 2024
Brez dialoga ni sprememb
Velika težava reform je tudi pomanjkanje dialoga med vlado in zdravstvenimi delavci. Reforme se pripravljajo brez upoštevanja izkušenj tistih, ki so vsakodnevno vključeni v zdravstveni sistem, kar je že sprožilo proteste med medicinskim osebjem. Ali lahko vlada resnično sprejme učinkovite reforme, če ne posluša ljudi, ki so najbolj vpeti v sistem?
“Nihče nas ni vprašal, kako izboljšati razmere v zdravstvu, namesto tega nas postavljajo pred dejstva,” je bil oster predstavnik sindikata zdravnikov (vir: Reporter).
Zdravniška zbornica je podala obsežne pripombe na novelo ZZDej-N. Ocenjujemo, da ni primerna za nadaljnjo obravnavo. Ministrstvo za zdravje smo uvodoma seznanili, da je tudi Skupščina ZZS v zvezi s predlogom zakona sprejela naslednji sklep: Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije…
— Zdravniška zbornica Slovenije (@zdravniska) October 16, 2024
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je trenutno na čelu zdravstvenega sistema, kjer se sooča z mnogimi izzivi, vključno s kritikami na račun načrtovanih reform in slabega upravljanja sektorja. Prevolnik Rupel je strokovnjakinja za zdravstveno ekonomijo, s poudarkom na kakovosti življenja in učinkovitosti dodeljevanja virov v zdravstvu. Njena kariera obsega več vodilnih položajev, med drugim je bila svetovalka pri ZZZS in članica Strateškega sveta za zdravstvo.
Kljub njenim strokovnim izkušnjam je njeno delo obremenjeno z nekaterimi pomembnimi napakami. Ena najbolj odmevnih kritik je povezana s pomanjkanjem dialoga z zdravstvenimi delavci in sindikati, kar je pripeljalo do stavke zdravnikov in zobozdravnikov. Prav tako se sooča z očitki glede nezadostnega reševanja težav v zvezi s čakalnimi dobami in pomanjkanjem kadra, kar je še dodatno poglobilo krizo v slovenskem zdravstvu.
Potrebna je odgovornost
Če reforme ne bodo skrbno pripravljene in izvedene, bo to lahko povzročilo nepopravljivo škodo za celoten sistem. Zdravstvo je temelj vsake družbe, in ko se zruši, trpi celotno prebivalstvo. Slovenski zdravstveni sistem potrebuje premišljene, podatkovno podprte reforme, ne pa hitrih in nepremišljenih potez.
Ali bodo vlada in odgovorni uspeli najti skupno rešitev, preden bo prepozno, ostaja vprašanje. Kdo bo odgovarjal, če se bodo napovedane katastrofalne posledice uresničile?
Napisal: N. Z.
Vir: www, X, zajem zaslona FB