Matic, ki je pred mesecem dni prejel zdravilo na Floridi, se počuti odlično. Po rednih pregledih zdravniki sporočajo, da potek zdravljenja poteka brez zapletov in da se njegovo telo dobro odziva. Čeprav so nekateri laboratorijski parametri vmes zanihali, se je stanje hitro umirilo. Vse kaže zelo obetavno. Kaj je zdravilo Elevidys Gre za prvo gensko zdravilo, odobreno za zdravljenje Duchennove mišične distrofije. Ta redka genetska bolezen prizadene predvsem dečke in povzroča progresivno propadanje mišic. Bolniki s to diagnozo pogosto že v otroštvu izgubijo sposobnost samostojne hoje, v mladosti pa potrebujejo respiratorno podporo. Povprečna življenjska doba brez naprednih terapij je močno skrajšana. Kako je prišlo do zdravljenja Ker zdravilo ni registrirano v Ev

UKC Ljubljana ponovno navdušuje. Ste vedeli, da je Slovenija ena najboljših držav na svetu, ko pride do presaditev srca? Ne govorimo o nekem lokalnem uspehu – govorimo o svetovni špici. In kar je še bolj neverjetno – to ni neka enkratna zgodba. To Slovenija počne že leta in leta. Številke, ki govorijo same zase Lani smo v Sloveniji opravili 26 presaditev srca, kar pomeni 12,4 na milijon prebivalcev. To nas je postavilo na drugo mesto na svetu, tik za ZDA. Ja, prav si prebral. Pred Nemčijo, pred Avstrijo, pred Britanci. Za primerjavo – v Veliki Britaniji jih je bilo 3 na milijon, v Nemčiji 4,2, v Avstriji pa 6,6. Slovenija? 12,4. In to že ne prvič. V zadnjih 16 letih smo bili kar 12-krat prvi na svetu po številu presaditev na prebivalca. To ni naključje. To je z

LJUBLJANA – Prostorska stiska Onkološkega inštituta Ljubljana ni več zgolj težava, ampak postaja resna ovira pri zdravljenju bolnikov. Prostori, ki so bili tesni že ob vselitvi, danes dobesedno pokajo po šivih. Rešitev? Novogradnja – a ne tam, kjer stoji zdajšnja stavba. "V čakalnicah ni dovolj stolov, bolniki stojijo v hodnikih, kemoterapijo prejemajo v prenatrpanih sobah, kjer primanjkuje osnovnih pogojev za dostojno zdravljenje," opozarjajo zaposleni. Poročilo rtvslo.si izpostavlja, da prostorska stiska ne pomeni zgolj neprijetnosti – pomeni nižjo kakovost oskrbe, slabše pogoje za delo zdravnikov in dolgoročno nevarnost za bolnike. KRIZNO STANJE, KI SE VLEČE LETO ZA LETOM Onkološki inštitut deluje na približno 38.000 kvadratnih metrih. Premalo? Več kot j

LJUBLJANA – Stanje slovenskega zdravstva? Katastrofalno. Po uradnih podatkih 160.860 ljudi, ki redno plačujejo zdravstveno zavarovanje, nima osebnega zdravnika. Še huje? 567.004 jih nima zobozdravnika. Več kot pol milijona ljudi, ki nimajo osnovne zobozdravstvene oskrbe. Kaj to pomeni? Da živimo v državi, kjer se ljudje za čiščenje zob obračajo na zasebne ordinacije – ali pa enostavno obupajo. Kako smo se znašli tukaj? Težava ni nova. Dolga leta so pristojni ignorirali opozorila zdravniških organizacij, da je v primarnem zdravstvu premalo kadra, da mladi specialisti bežijo v tujino (boljši pogoji, boljša plačila) in da so zdravniki, ki ostajajo, preobremenjeni do onemoglosti. Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije je sicer število zdravnikov na 1.000 prebival

Čeprav si vsak zasluži dostop do zdravnika, jih skoraj 40.000 starejših v Sloveniji nima. Težave so največje v Ljubljani in na Goriškem, kjer se mnogi znajdejo v ambulantah za neopredeljene bolnike – vsakič pri drugem zdravniku. Zdravnikov ni – in kako naprej? V Sloveniji manjka zdravnikov. Nič novega. Ampak številke so vse bolj skrb vzbujajoče. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije jih je konec januarja kar 39.234 starejših od 65 let ostalo brez osebnega zdravnika. To je 8,4 odstotka vseh v tej starostni skupini. Najhuje je v Ljubljani, kjer je brez osebnega zdravnika kar 8.000 starejših. Na Goriškem jih je 3.700, kar pomeni 12,7 odstotka starejših v tej regiji. Kaj to pomeni v praksi? Gnečo v ambulantah, slabo dostopnost in to, da so boln

Slovenija spet eksperimentira z zdravstvenim sistemom. Tokrat s predlogom novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi „zaščitil javna sredstva“. V resnici? Če bo sprejet, bi lahko zasebnike dobesedno odrezal od dobičkov. Ampak ne vseh. Samo tistih, ki sredstva (ali del njih) dobijo od ZZZS; torej koncesionarjem. Kaj to pomeni v praksi? Zasebni izvajalci z zdravstveno koncesijo bi lahko svoj presežek porabili samo za investicije v prostore, opremo, izobraževanje in plače. Dobro, boste rekli, to ni tako napačno. Ampak – kaj pa podjetniška svoboda? Kaj pa spodbuda za investicije v zdravstvo? „Predlog zakona ne posega v svobodno gospodarsko pobudo,“ trdi koalicija, ker koncesije „ne podeljujejo z namenom ustvarjanja dobička“. Prav. Ampak ali ni ravno zasebni

Slovenske bolnišnice so znova v rdečih številkah. Izgube rastejo, rešitve pa ni na obzorju. Bo vlada ukrepala ali bomo priča še globljemu zdrsu zdravstvenega sistema? Globoke izgube in njihovi vzroki Že poznana zgodba, ki pa je vsako leto hujša. Po podatkih Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije je kumulativna izguba slovenskih bolnišnic dosegla kar 285,1 milijona evrov – bistveno več kot leto prej (204,3 milijona evrov). Čeprav se je nekaj bolnišnic izognilo rdečih številkam, jih je večina pristala v resnih finančnih težavah. UKC Ljubljana je leto 2024 zaključil z izgubo 45,7 milijona evrov. Še bolj zaskrbljujoče? Skupne neporavnane obveznosti so na koncu leta znašale 117,9 milijona evrov. Po podatkih Finance.si so slovenske bolnišnice v prvih en

Se v slovenskem zdravstvu res dogajajo čudeži? Uradni podatki NIJZ kažejo, da se je število pacientov, ki predolgo čakajo na zdravstvene storitve, prepolovilo – in to čeprav so se čakalne dobe podaljšale. Kako je to mogoče? Administrativni triki, sistemske spremembe ali zgolj bolniki, ki so se naveličali čakanja in odnehali? Povprečne čakalne dobe rastejo, število čakalnih vrst upada?Če se podatki ne bi nanašali na zdravstvo, bi bil to skoraj smešen paradoks. Med aprilom 2024 in februarjem 2025 so se povprečne čakalne dobe za 375 zdravstvenih storitev podaljšale: s 55 na 60 dni za zelo hitre napotitve, s 120 na 126 dni za hitre primere in s 166 na 189 dni za redne. Ampak število bolnikov, ki so čakali nad dopustno dobo? Padlo na polovico

Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je konec leta 2024 izvedel nakup dveh aparatov za zunajtelesni krvni obtok (ZTO), ki je skupno znašal skoraj 1,2 milijona evrov z vključenim davkom. Presenetljivo je, da je bil ta posel oddan brez javnega razpisa, kar poraja številna vprašanja glede transparentnosti in zakonitosti postopka. O tem poroča tudi portal Info360.si. Postopek brez predhodne objave Dne 23. decembra 2024 je UKC Ljubljana podjetju Meditrina posredoval povabilo k oddaji ponudbe za dobavo sistema za ZTO. Le dan kasneje je Meditrina poslala svojo ponudbo, ki je bila edina prejeta in zato izbrana kot ekonomsko najugodnejša. Že 27. decembra 2024 je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, tri dni kasneje, 3

S 1. marcem 2025 bo obvezni zdravstveni prispevek v Sloveniji predvidoma zvišan s 35 evrov na 37,17 evra. Ta sprememba bo vplivala na vse zavarovance, saj prispevek ostaja enak ne glede na višino posameznikovih dohodkov. V tem članku bomo raziskali ozadje te spremembe, razloge za enotno višino prispevka ter prihodnje načrte za uvedbo dohodkovno odvisnih prispevkov. Zakonska podlaga za uskladitev prispevka Višina obveznega zdravstvenega prispevka se določa v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ta zakon predpisuje, da se prispevek vsako leto 1. marca uskladi z rastjo povprečne bruto plače v Sloveniji v preteklem letu, na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije. Ministrstvo za zdravje je odgovorno za izvedbo formalnega postopka