Pesticidi v sadju in zelenjavi so že dolgo ena najbolj vročih tem v javnem zdravju, vendar nedavni testi in analize kažejo na precej zaskrbljujoče ugotovitve. Skupina neodvisnih strokovnjakov je izvedla preizkuse vzorcev sadja in zelenjave iz različnih trgovin, rezultat pa je presenetil mnoge – številni pridelki, tudi tisti, ki jih pogosto najdemo v naših vsakodnevnih nakupih, vsebujejo visoke količine rakotvornih pesticidov. In kaj to pomeni za nas, slovenske potrošnike? Kakšno je stanje v Sloveniji, kjer smo lahko nekoliko bolj mirni zaradi stroge evropske zakonodaje, vendar tudi tukaj niso vse zgodbe brez pomislekov.

Pesticidi v sadju in zelenjavi: Katera živila so najbolj ogrožena?

Podatki britanskih raziskovalcev so postregli z alarmantnimi številkami – večina agrumov, ki jih zaužijemo, je kontaminirana z prekomernimi količinami pesticidov. Poročilo je pokazalo, da so skoraj vse mandarinske lupine vsebovale več kot 40 različnih pesticidov, od tega tudi rakotvorne snovi. Pomaranče in limone niso nič boljše, saj je bilo kar 95 odstotkov testiranih pomaranč ter 89 odstotkov limon okuženih s pesticidi, ki lahko škodujejo zdravju, še posebej pri dolgotrajni izpostavljenosti. Ob tem je treba poudariti, da so grozdje in hruške prav tako med najbolj izpostavljenimi pridelki, saj kar 87 odstotkov grozdja in 81 odstotkov hrušk vsebuje pesticide. Na seznamu sledijo stročnice, kot so leča in čičerika, ki so še vedno precej obremenjene s pesticidi, čeprav nekoliko manj kot sadje.

A kako to izgleda pri nas? Ali so slovenskemu trgu dejansko izpostavljeni isti tveganji kot v drugih evropskih državah?

Stanje v Sloveniji: Kako nas zaščitijo pred pesticidi?

Na srečo se Slovenija, v okviru evropske zakonodaje, trudi za zagotavljanje visokih standardov varnosti v zvezi s pesticidi. Kot so pojasnili strokovnjaki z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), so v preteklem letu testirali več kot 1300 vzorcev uvoženih živil, pri čemer so le pri 4 odstotkih vzorcev odkrili presežene mejne vrednosti pesticidov. Kar 53 vzorcev je bilo umaknjenih še pred vstopom na prodajne police, kar pomeni, da potrošniki niso bili izpostavljeni tveganju.

Seveda pa ni vse tako preprosto. Pesticidi v agrumih – pomarančah, mandarinih in limonah – so še vedno ena največjih skrbnosti pri nas. Toda strokovnjaki poudarjajo, da je v zadnjem času število takih primerov upadlo, kar kaže na boljši nadzor nad tem področjem. Zakaj se to dogaja? Evropska zakonodaja se namreč nenehno zaostruje, saj se z raziskavami dokazujejo škodljive posledice nekaterih pesticidov na zdravje ljudi. Za razliko od tretjih držav, kjer zakonodaja ni tako stroga, evropski trg natančno spremlja vsebnost fitofarmacevtskih sredstev v pridelkih, kar pripomore k večji varnosti za potrošnike.

Kako lahko zaščitimo svoje zdravje?

Ob tolikšni količini pesticidov v hrani se marsikdo vpraša, kako se zaščititi pred njihovimi negativnimi učinki. Pranje sadja in zelenjave je nujno, vendar tega ni dovolj, če ne upoštevamo še dodatnih varnostnih ukrepov. Če sadje in zelenjavo prihajata iz tretjih držav, kjer so predpisi morda nekoliko bolj ohlapni, je priporočljivo, da jih najprej temeljito operemo, lahko pa jih tudi namočimo v vodo s sodo bikarbono, saj ta snov pomaga pri odstranjevanju pesticidov. Če pa gre za pridelke, ki jih lahko olupljemo, to tudi storite – še posebej pri sadju z užitno lupino, kot so jabolka, hruške ali grozdje.

In kaj pa termična obdelava? Veliko ljudi misli, da bo s kuhanjem ali pečenjem pesticidi uničeni. To je le deloma res, saj pesticidi razpadajo hitreje pri višjih temperaturah, vendar pa lahko razgradni produkti, ki nastanejo ob tem procesu, predstavljajo dodatno tveganje za zdravje. Zato se priporoča previdnost – termična obdelava sicer pomaga, vendar pesticidi niso vedno popolnoma odstranjeni.

Pesticidi in njihov vpliv na zdravje: Zakaj moramo biti pozorni?

Učinki pesticidov na zdravje so še vedno predmet številnih raziskav, vendar so že zdaj znani nekateri ključni učinki. Kancerogenost, vpliv na plodnost, pa tudi nevrološki in endokrini učinki so le nekatere posledice, povezane z dolgotrajno izpostavljenostjo pesticidom. Čeprav se v Evropski uniji vsakodnevno izvaja strog nadzor, pa to ne pomeni, da smo popolnoma zaščiteni pred tem tveganjem. Zaradi tega je še vedno izredno pomembno, da kot potrošniki ostanemo osveščeni in sprejemamo ukrepe za zaščito svojega zdravja.

Kako bomo ravnali v prihodnosti?

Vsekakor je treba pohvaliti slovenski nadzor nad varnostjo hrane, vendar se moramo zavedati, da kljub strogi zakonodaji in naprednim postopkom preverjanja, nismo povsem zaščiteni pred nevarnostmi, ki jih lahko prinesejo pesticidi v hrani. Evropska zakonodaja je brez dvoma pripomogla k večji varnosti, vendar pa se ne smemo zanašati zgolj na državni nadzor. Ključnega pomena je, da vsak potrošnik poskrbi za temeljito čiščenje in obdelavo hrane, da bi zmanjšal tveganje za zdravje. V prihodnje bo zagotovo potrebna še večja osveščenost o tem, kako se lahko zaščitimo pred nevarnimi kemikalijami, ki jih najdemo v vsakdanjih živilih.

Napisal: E. K.

Vir: UVHVVR

Zadnja leta so ekološko pridelane hrane v Evropi v velikem porastu. Potrošniki postajajo vse bolj osveščeni o pomembnosti zdravih, trajnostnih prehranskih virov, kar se odraža tudi v vse večji ponudbi organskih izdelkov. A kje v Evropi se največ prideluje ekološkega sadja in zelenjave?

Po najnovejših podatkih Evropske komisije je Avstrija prva na lestvici po deležu površin, namenjenih ekološkemu kmetovanju. Kar 26% vseh kmetijskih površin v Avstriji je namenjenih pridelavi organskega sadja in zelenjave. Avstrija je vodilna tudi v splošni ozaveščenosti o pomenu trajnostnega kmetovanja in že dolgo časa vlaga v spodbujanje ekološkega kmetijstva.

Na drugem mestu je Estonija, kjer je 22% kmetijskih površin posvečenih ekološki pridelavi, sledi Švedska z 20%. Te države so izjemno napredne na področju trajnostnega kmetijstva in se zavedajo pomena čistega okolja za prihodnje generacije.

Slovenija, z okoli 10% kmetijskih površin, namenjenih ekološkemu kmetovanju, se nahaja v spodnjem delu lestvice, a beleži zmerno rast. Hrvaška, s 8,9% površin, sledi, a kljub rahlemu napredku še vedno zaostaja za vodilnimi državami.

Pomembno je omeniti, da se države, kot so Belgija, Madžarska in Luksemburg, še vedno soočajo s precej nizkim deležem ekološkega kmetijstva. Na samem dnu lestvice je Malta, ki ima najmanjše število površin namenjenih ekološki pridelavi v Evropi.

Razlogi za razlike med državami

Glavni razlog za prevlado severnoevropskih držav na področju ekološkega kmetijstva je vladna podpora, močna regulacija in visoka ozaveščenost prebivalstva. V Avstriji in Estoniji so kmetje motivirani z različnimi subvencijami, davčnimi olajšavami in podporo pri prehodu na ekološko pridelavo.

V Sloveniji in Hrvaški pa je ta prehod počasnejši, predvsem zaradi nižjih vlaganj v ekološko infrastrukturo in pomanjkanja državnih spodbud. Kljub temu pa se povpraševanje po ekoloških izdelkih v teh državah povečuje, kar bi lahko v prihodnje spodbudilo hitrejši razvoj.

Zakaj izbrati ekološko pridelano hrano?

Ekološko pridelana hrana ni le bolj zdrava, temveč tudi okolju prijaznejša. Pridelava brez uporabe pesticidov in kemikalij pomaga ohranjati čistost tal, vode in zraka. Poleg tega ekološko kmetijstvo spodbuja biotsko raznovrstnost in ohranja naravne vire.

Prihodnost ekološkega kmetijstva

Kljub trenutnim razlikam med državami je jasno, da se bo ekološko kmetijstvo v Evropi še naprej širilo. S povečevanjem ozaveščenosti o pomenu trajnostne pridelave in podporo vlad, ki vlagajo v okolju prijazne politike, bomo v prihodnje videli še več držav, ki bodo sledile vodilnim zgledom Avstrije in Švedske.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik