Tina Gaber brez dlake na jeziku: Resnica, pred katero si zatiskamo oči, je šokantna!
Praznični čas je tisti, ki se ga večina veseli – vonj po kuhanem vinu, sijaj lučk in topel objem domačega vzdušja. A za nekatere je december tudi čas nemira, strahu in bolečine. Ste kdaj pomislili, kaj glasni poki pomenijo za vašega psa, mačko ali celo divjo srno, ki panično beži pred neznanim hrupom? Tina Gaber, ena izmed najbolj prepoznavnih glasov za pravice živali v Sloveniji, je na Instagramu brez ovinkarjenja spregovorila o temi, ki jo mnogi še vedno podcenjujejo – uporabi petard. In to v času, ko se te, kljub zakonski prepovedi, še vedno znajdejo v rokah premnogih.
Petarde: Zakonsko prepovedane, a še vedno prisotne
Slovenija ima enega izmed najstrožjih zakonov na področju pirotehnike v Evropi. Prodaja, posest in uporaba petard so prepovedane, ne glede na letni čas. A kljub temu poki v decembru preplavijo mestne ulice in vasi, kot da zakonodaja ne obstaja. Kakšne so kazni? Fizične osebe lahko pričakujejo globe od 400 do 1.200 evrov, pravne osebe pa še višje kazni. Toda, ali je to dovolj? Statistike kažejo, da se prepoved pogosto krši – ali zaradi ignorance ali prepričanja, da je to »del prazničnega vzdušja«.
Zakaj so petarde tako nevarne?
Uporaba petard ni zgolj vprašanje zakonodaje – gre za vprašanje varnosti, zdravja in etike. Vsako leto slovenske urgence obravnavajo več deset poškodb, povezanih s pirotehniko, od opekline do trajne invalidnosti. Ena napačna poteza – trenutek nepazljivosti – in pok lahko pomeni izgubo prstov ali vida. Še huje, ti poki močno prizadenejo tudi najranljivejše: otroke, starejše in bolnike, ki pogosto doživijo napade panike ali celo poslabšanje zdravstvenega stanja.
Kaj pa živali?
Tina Gaber je v svojem čustvenem nagovoru poudarila, kako močno petarde vplivajo na živali. Psi se v paničnem strahu zatečejo v kot, tresoč in v šoku, mačke lahko pobegnejo iz hiše in se izgubijo, divje živali pa bežijo do izčrpanosti, kar lahko vodi celo v smrt. »Prazniki naj bodo veseli, ne stresni – tako za ljudi kot za živali,« je zapisala Gabrova in dodala, da glasni poki niso »nujni del prazničnega vzdušja«.
Kultura pokanja: Kako smo prišli do sem?
Pokanje petard ima globoke korenine v praznovanjih – od novoletnih praznikov do porok in celo rojstnih dni. A zakaj je glasen hrup postal sinonim za veselje? Psihologi opozarjajo, da gre pogosto za privzeto družbeno navado, ki nima pravega pomena. Zakaj si praznikov ne predstavljamo brez uničujočega pokanja? Ali smo res tako navezani na hrup, da spregledamo škodo, ki jo povzročamo?
Rešitve za tišje praznike
Rešitev ni zgolj v kaznovanju, temveč tudi v ozaveščanju in iskanju alternativ. LED svetlobne predstave, družinska praznovanja ob svečah, glasba in tradicionalni ognjemeti – vse to lahko ustvari praznično vzdušje brez trpljenja in nevarnosti. Tina Gaber spodbuja ljudi, naj se vprašajo: »Kaj želimo zapustiti prihodnjim generacijam – kulturo glasnega pokanja ali mirne in vesele praznike, kjer se lahko vsi počutimo varne?«
Je vredno tvegati?
Petarde so nezakonite, nevarne in nepotrebne. A kljub temu se njihova uporaba nadaljuje – zakaj? Vsak posameznik ima možnost, da izbere drugačen način praznovanja, način, ki spoštuje zakon, varuje zdravje in daje prednost sožitju z naravo. Kot pravi Tina Gaber: »Naj bo novo leto čas veselja in miru – ne tragedij in strahu.«
Napisal: E. K.
Vir: Instagram
Tina Gaber o škodi petard: ‘Potrebujemo strožje zakone, ozaveščanje ni dovolj!’
Praznični december – čas veselja, obdarovanj in toplih trenutkov z družino – ima tudi svojo temnejšo plat. Sijaj lučk in veselje otrok pogosto spremlja zvok pokanja petard, ki ga marsikdo dojema kot del prazničnega vzdušja. A pri tem se postavlja vprašanje: koliko veselja v resnici odtehta škodo, ki jo povzročijo? Med tistimi, ki opozarjajo na to problematiko, je Tina Gaber, ki je z osebno izpovedjo na družbenih omrežjih znova dvignila glas proti pirotehniki.
“Decembra kot na fronti” – osebna izkušnja, ki odpira oči
Tina Gaber je s svojim zapisom in videom jasno povedala, da je bil njen odnos do petard zaznamovan že v mladosti. “Celo življenje sem živela v blokovskem naselju, kjer je bilo decembra videti kot na fronti,” je zapisala. Dodala je še zanimiv detajl: glasno pokanje ni bilo zgolj neprijetno, ampak je sprožalo pravo tekmovanje med najstniki, kdo bo izvedel drznejši podvig – od metanja petard v smetnjake do poskusov presenetiti sosede.
A Gaberjeva ni ostala le pri pritoževanju nad mladostniškim uporništvom. Vprašala se je: “Ali smo odrasli kaj drugačni?” Njeno opažanje je boleče resnično: tudi odrasli še vedno gojimo navade, za katere vemo, da so škodljive – tako za okolje kot za nas same. Od uporabe petard do drugih dejanj, ki prinašajo kratkotrajno zabavo na račun dolgoročne škode.
Pirotehnika – veselje za ene, trpljenje za druge
Pokanje petard na prvi pogled morda deluje kot nedolžna zabava. Toda za koga? Za ljudi s hišnimi ljubljenčki je december pogosto čas stresa. Psi, mačke in druge živali zaradi nenadnih in glasnih pokov pogosto doživljajo hudo tesnobo. Tudi divje živali niso izjema – petarde jih zmedejo, prestrašijo in preženejo iz njihovega naravnega okolja. Poleg tega pirotehnika vpliva tudi na ljudi: starejši, majhni otroci ali posamezniki s posttravmatsko stresno motnjo (PTSM) so zaradi nepričakovanih glasnih zvokov pogosto prestrašeni ali celo panični.
In tu se ne konča. Kljub temu, da so številni pirotehnični izdelki v Sloveniji že prepovedani, je njihova uporaba še vedno razširjena. Razlog? Nevednost in pomanjkljiv nadzor. Kot opozarja Gaberjeva: “Državljani pogosto ne poznamo vseh zakonov, saj so ti napisani zapleteno, poleg tega pa pogosto ostajajo mrtva črka na papirju.”
Kje smo zdaj in kako naprej?
V Sloveniji je že prepovedana prodaja in uporaba določenih vrst pirotehnike, vendar se ti ukrepi pogosto ne izvajajo dosledno. Po podatkih iz poročil policije je vsako leto več primerov nezakonite uporabe pirotehnike, a kazni so redke in nadzor omejen. Čeprav država prepoveduje nekatere izdelke, jih mnogi še vedno naročajo preko spleta iz tujine, kjer so zakoni manj strogi.
Poglejmo primer Norveške, kjer je uporaba pirotehnike strogo regulirana – dovoljena je zgolj na silvestrovo in to le za določene starostne skupine. V mestih, kot je Oslo, se prebivalci raje zberejo na skupinskih dogodkih, kjer ognjemet organizirajo mestne oblasti. Bi Slovenija lahko šla po podobni poti? Gaberjeva meni, da je to edina logična smer. “Potrebujemo popolno prepoved prodaje petard, okrepljen nadzor in stroge kazni za kršitelje.”
Odpravljanje navad – zakaj je tako težko?
Ljudje smo bitja navade. Tudi ko vemo, da nekaj ni prav – ali da ima dolgoročne posledice – težko spremenimo svoje obnašanje. Zakaj torej pričakujemo, da bodo mladi drugačni? “Opozorila niso dovolj,” je zapisala Gaberjeva. “Če odrasli ne moremo opustiti svojih slabih navad, zakaj bi to pričakovali od najstnikov?”
Njeno sporočilo mladim pa je bilo obenem tudi šaljivo in vzpodbudno: “Ne meči petard, raje kakšno pelji na zmenek!” S tem je želela poudariti, da lahko s svojo energijo počnejo stvari, ki so bolj koristne in prijetne – zase in za druge.
Prazniki brez petard – utopija ali prihodnost?
Razmislek o petardah je del širše debate o naši odgovornosti do okolja, živali in drugih ljudi. Prazniki bi morali biti čas, ko povezujemo, ne razdvajamo. Zakaj torej ne bi začeli novih tradicij? Namesto pokanja bi lahko več časa posvetili ustvarjanju skupnih trenutkov – družinskih srečanj, obiskov prijateljev ali preprostih sprehodov po praznično okrašenih ulicah.
Ali bo prihodnost drugačna?
Soglasje o popolni prepovedi petard se zdi v Sloveniji še daleč, a debate, kot jih je sprožila Tina Gaber, kažejo na premik v razmišljanju. S pravo zakonodajo in doslednim izvajanjem ukrepov bi lahko ustvarili družbo, kjer prazniki ne bi pomenili hrupa in onesnaževanja, ampak toplino in mir.
Na koncu ostaja vprašanje: Ali bomo znali preseči navade, ki nas omejujejo, in začeti graditi prihodnost, ki bo prijazna do vseh – ljudi, živali in narave?
Napisal: E. K.
Vir: Instagram
Če pes tako reagira na nekoga novega, bodite pozorni – to ni naključje!
Ste se kdaj vprašali, kako lahko vaš pes tako hitro zazna, ko vstopi v prostor nekdo, ki ni ravno prijazen? Ali pa morda imate občutek, da se vaš ljubljenček začne obnašati drugače, ko je v družbi določene osebe? Morda ni zgolj naključje, da se vaš pes izogiba nekomu ali celo kaže znake neprijetnosti – psi so namreč neverjetno občutljivi na človeške emocije in vedenje, kot so dokazale raziskave, ki so šokirale mnoge ljubitelje živali.
Psi in njihova sposobnost zaznavanja človeških lastnosti
Ko govorimo o psih, pogosto menimo, da so ti zgolj ljubeči spremljevalci, ki se obnašajo, kot se od njih pričakuje. Vendar pa so raziskave dokazale, da psi niso samo preprosti “ljubljenčki”, ampak da imajo izjemno razvite sposobnosti za zaznavanje čustev in misli ljudi. Predvsem gre za prepoznavanje negativnih značilnosti in slabe energije. In kaj to pomeni za nas, kot lastnike psov?
Raziskovalec Akiko Takaoka s Katedre za psihologijo Univerze v Tokiu je vodil študijo, ki je osvetlila to neverjetno sposobnost psov. Njegova raziskava je preučevala, kako psi reagirajo na prevaro – da, prav ste prebrali, psi so sposobni prepoznati, ko jih nekdo prevara, in si te osebe zapomnijo. Raziskava je uporabila posode s hrano, pri čemer so prostovoljci zavajali pse, tako da so nekaterim psom dali hrano, drugim pa ne – in, kot se je izkazalo, psi niso pozabili tega početja. Ko so ti isti prostovoljci kasneje vstopili v prostor, so psi odklonili kakršno koli naklonjenost tem osebam, kar je jasno pokazalo, da si zapomnijo, kdaj so bili prevarani. Psi preprosto vedo, kdo jim laže – in to je presenetljivo natančno.
Kaj pa psi in njihova reakcija na negativno vedenje?
Ampak psi niso samo sposobni prepoznati, kdaj so bili prevarani. Raziskave s Katedre za psihologijo Univerze v Kjotu so pokazale, da psi prav tako razumejo, kdaj se nekdo slabo obnaša do njihovih lastnikov ali celo drugih ljudi v njihovem okolju. V eksperimentu so sodelovali psi, ki so spremljali svoje lastnike v prisotnosti prostovoljcev. Nekateri prostovoljci so bili prijazni, drugi pa so bili do lastnikov agresivni in grdi. Ko so psi v tem primeru dobili hrano od prostovoljcev, je bilo jasno, da je njihova reakcija popolnoma odvisna od obnašanja. Tisti, ki so bili prijazni, so psi sprejeli, se pustili pobožati in celo uživali v priboljških. Ampak, ko so prostovoljci kričali na njihove lastnike, so psi takoj pokazali znake nezadovoljstva – nekateri niso želeli sprejeti hrane, drugi so, a so se takoj umaknili od teh oseb.
Kaj nam lahko povedo reakcije psov?
Zdi se, da psi prepoznajo več, kot si pogosto mislimo. Njihove reakcije na negativne ljudi niso zgolj naključne, ampak so pogosto rezultat njihove sposobnosti, da prepoznajo slabe namene. To je lahko koristna informacija za nas kot lastnike, saj lahko naši ljubljenčki pogosto zaznajo stvari, ki jih mi morda ne opazimo – ali pa nas opozorijo na osebe, katerih vedenje preprosto ni v skladu z našimi vrednotami.
Ali ste že kdaj opazili, kako se vaš pes obnaša do določenih ljudi? Se morda umika, začne lajati ali pa se izogiba neposrednemu stiku z njimi? Te reakcije so lahko znak, da vaš pes zaznava nekaj negativnega v njihovem obnašanju, česar morda še niste opazili. Psi so izjemno občutljivi na naše emocije in reakcije, zato ni presenetljivo, da zaznajo, ko se obnašamo na način, ki ni v skladu z njihovo predstavo o tem, kdo je “dober” ali “slab”.
Psi kot naši “nevidni” zaščitniki
Čeprav so psi znani po tem, da nas spremljajo, nas ljubijo in nas čutijo kot svoje družinske člane, pa so ti študiji pokazali še eno pomembno plat njihovega vedenja – in sicer to, da lahko delujejo kot zelo natančni zaznavalci človeških lastnosti in občutkov. Ko naslednjič opazite, da se vaš pes nenadoma obnaša drugače v prisotnosti določene osebe, morda ni zgolj naključje – morda vam prav pes pomaga prepoznati nekaj, kar si sami morda ne bi želeli priznati.
Napisal: E. K.
Vir: www, Freepik
Skotil se je mladič ene najbolj ogroženih živali na svetu
V safari parku Woburn v Bedfordshiru se je zgodil pomemben dogodek – skotil se je mladič ene najbolj kritično ogroženih živali na svetu, vzhodne gorske antilope bongo. Ta mladiček predstavlja svetlo točko v prizadevanjih za ohranitev vrste, ki je v naravi skoraj izumrla. Mladička je skotila samica po imenu Othaya, in čeprav je bil porod dolgotrajen, je bil mladič po porodu zdrav in samozavesten, so poročali iz safari parka.
Antilopa bongo – skrivnostna in kritično ogrožena
Vzhodni gorski bongo (Tragelaphus eurycerus isaaci) je največja afriška antilopa, ki je poznana po svojem čudovitem rjavo-črnem kožuhu s prepoznavnimi belimi črtami. Poleg svoje velikosti in družabne narave je ta antilopa tudi zelo skrivnostna in redka, saj je bila skoraj iztrebljena v divjini. Trenutno v naravi živi manj kot 100 osebkov, kar vzhodnega gorskega bonga uvršča med najredkejše sesalce na svetu. Zaradi tega je rojstvo vsakega mladiča v ujetništvu ključnega pomena za ohranjanje vrste.
Srečna novica iz Združenega kraljestva
Mladič bonga se je rodil 16. oktobra 2024 v safari parku Woburn, kot so poročali iz zanesljivih virov, vključno s Sky News. Vodja parka, Tom Robson, je povedal: »Po dolgotrajnem porodu se je rodil velik in zdrav samec, ki je kmalu po skotitvi že stal na zibajočih se nogah. Tako njegova mama kot on se dobro počutita.« Mladiček je dokaz, da lahko skrbno načrtovan vzrejni program prinese pomembne rezultate, in predstavlja upanje za prihodnost te ogrožene vrste.
Mladičkovega očeta imenujejo Sonny, ki se je novembra lani pridružil čredi v parku in se uspešno vključil med samice. Vodstvo safari parka pričakuje, da bo mladi bongo v prihodnosti odpotoval v drugo čredo in tam ustanovil svojo lastno vzrejno skupino, kar bi prispevalo k povečanju populacije teh živali.
Prvi koraki mladička
Po poročanju skrbnikov iz safari parka se mladiček bonga hitro prilagaja novemu okolju. Zaradi svoje plašne narave in velikih ušes je že osvojil srca vseh, ki skrbijo zanj. »Mladička so že opazili, kako se sprehaja po hlevu in raziskuje svoje okolje. Čeprav se drži svoje mame, postaja vse bolj samozavesten in stabilen na svojih kopitih,« so pojasnili iz parka. Za zdaj mladiček in njegova mama ostajata v zavetju hleva, da se lahko v miru povežeta in okrepita, preden se podata na prosto.
Bongo – simbol ogroženosti in skrivnostna legenda
Antilopa bongo ima posebno mesto v afriški kulturi. Afriški domorodci verjamejo, da lahko dotik ali uživanje mesa bonga povzroči močne krče, podobne epileptičnim napadom, zaradi česar so te živali v preteklosti na nekaterih območjih ostale relativno varne. Žal pa so prihod lovcev in nezakoniti lov ter postavljanje pasti močno zmanjšali njihovo populacijo. Poleg tega so bongoji pogosto plen leopardov in hijen, kar dodatno ogroža njihovo preživetje v naravi.
Kaj prinaša prihodnost za mladička?
Rojstvo mladička bonga je del pomembnega globalnega vzrejnega programa, katerega cilj je ohraniti in obnoviti populacijo teh antilop. Mladiček, ki je del tega programa, bo morda nekega dne odpotoval v drugo čredo, da bi tam ustanovil svojo vzrejno skupino. Ta prizadevanja so ključnega pomena za dolgoročno preživetje te vrste, saj je naravna populacija vzhodnega gorskega bonga kritično majhna.
Rojstvo mladička v safari parku Woburn je velik korak naprej v prizadevanjih za ohranjanje ene najbolj ogroženih živali na svetu. Hkrati pa to kaže na pomen mednarodnih prizadevanj in vzrejnih programov, ki omogočajo nadaljevanje vrst, ki bi sicer lahko izumrle. Mladiček in njegova mama Othaya sta zdaj v središču pozornosti skrbnikov, ki z velikim veseljem spremljajo vsak korak tega malega čudeža narave.
Napisal: E. K.
Vir: X
Foto: Pixabay, Zajem zaslona X
V 55. letu starosti poginil najstarejši lenivec na svetu
V živalskem vrtu v Krefeldu, na zahodu Nemčije, so se prejšnji teden poslovili od enega najznamenitejših prebivalcev. Jan, verjetno najstarejši lenivec na svetu, je poginil v 55. letu starosti. Jan, ki je bil leta 1969 skoten v naravi, je v Guinnessovo knjigo rekordov vstopil kot najstarejši lenivec v človeški oskrbi, njegova življenjska zgodba pa bo ostala zapisana v zgodovini.
Bogata zgodovina in izjemna dolgoživost
Janovo življenje se je začelo v divjini, a kmalu je postal del živalskega vrta v Krefeldu, kjer je preživel skoraj 40 let. Njegova izjemna dolgoživost je presegla vse znane primere lenivcev v ujetništvu in naravi, saj ti običajno dosežejo starost med 20 in 30 let. Jan je s svojo dolgoživostjo postal simbol trdoživosti in prilagodljivosti vrste, ki se v naravi sooča z vse večjimi izzivi, kot so izguba habitata in podnebne spremembe.
Prispevek k ohranjanju vrste
Jan ni bil zgolj najstarejši lenivec, temveč tudi izjemno uspešen oče. V živalskem vrtu v Krefeldu je s samicama Lolito in Trine zaplodil kar 22 potomcev, kar je pomemben prispevek k ohranjanju vrste v ujetništvu. Zadnjega potomca je dobil marca letos z 22-letno Trine, kar je še en dokaz njegove izjemne plodnosti in vitalnosti tudi v poznih letih.
Njegovi potomci so zdaj razporejeni v različnih živalskih vrtovih po Evropi, kjer nadaljujejo Janovo zapuščino in prispevajo k ohranjanju genetske raznolikosti vrste. Lenivci so sicer znani po svoji počasnosti in dolgem življenju, a Janova dolgoživost je bila resnično izjemna.
Janova zapuščina in pomen za znanost
Janovo dolgo življenje je bilo priložnost za raziskovalce, da preučujejo staranje in vedenje lenivcev v ujetništvu. Njegova izjemna dolgoživost je omogočila dragocene vpoglede v zdravje in oskrbo teh živali, kar bo pomagalo izboljšati pogoje za lenivce v ujetništvu po vsem svetu.
Poleg znanstvenega pomena je Jan v živalskem vrtu postal prava ikona in priljubljen med obiskovalci. Njegova zgodba je navdihovala mnoge in opozarjala na pomembnost ohranjanja živalskih vrst, ki so v naravi vse bolj ogrožene.
Spomin na Jana
Jan bo ostal v spominu kot najstarejši lenivec na svetu, simbol dolgoživosti in plodnosti. Njegovo življenje je bilo dolgo in bogato, napolnjeno z potomci, ki bodo nadaljevali njegovo zapuščino. Zdaj, ko se je poslovil, bo njegovo ime še naprej odmevalo v zgodbah o uspehu ohranjanja živalskih vrst in skrbi za njihovo dobrobit v ujetništvu.
V živalskem vrtu v Krefeldu so se Jana poslovili z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo za vse, kar je prispeval k njihovi skupnosti. Njegova zapuščina bo še naprej živela v srcu tistih, ki so ga poznali, in v življenju njegovih številnih potomcev.
EK; Zajem zaslona X, X