Romski prebivalec se je takole pritožil nad “pravico do odklopa” in nasmejal celo Slovenijo
“Nazaj me prklopte!” so besede, ki so v ironičnem tonu Zjutranje kronike na Radiu 1 osvetlile posledice nove “pravice do odklopa,” ki jo je nedavno uvedlo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pod vodstvom Luke Mesca. Ta ukrep, sicer namenjen izboljšanju ravnovesja med delom in prostim časom, v praksi pridobi popolnoma drugačen pomen, ko se sooči z realnostjo – v tem primeru z dolgovi romskih prebivalcev v Novem mestu in njihovimi posledicami.
Šaljiv posnetek, ki odpira pereča vprašanja
Značilna satirična nota Radia 1 je tokrat ciljala na preplet družbenih problemov in političnih odločitev. V središču je “gospod Romski,” ki se pritožuje nad odklopom vode – in še bolj nad dejstvom, da naj bi to zdaj postala kar “pravica.” Z njim v dialogu slišimo še župana, aktiviste, in celo “gospo Duško,” ki poskuša rešiti njegove otroke – a vse skupaj se kaj hitro sprevrže v absurdne zaplete.
Ko gospod Romski zatrdi, da se je sam priklopil na vodovod (“Sam sem rore potegnu, občina pa ni dala nič!”), hkrati pa predlaga gospe Duški “posvojitev” otrok v zameno za rešitev težav, poslušalec ne ve več, ali bi se smejal ali zmajeval z glavo. Satira mojstrsko izpostavi, kako problem kompleksne marginalizacije Romov pogosto konča v absurdnih birokratskih postopkih, kjer postane človek zgolj “številka v sistemu.”
Šaljiv posnetek lahko poslušate tudi tukaj.
Pravica do odklopa – preobrat ali birokratska ironija?
Ukrep “pravice do odklopa,” ki je bil prvotno mišljen kot zaščita zaposlenih pred preobremenjenostjo – omogočanje, da po končanem delovniku izklopijo službene telefone in e-pošto – se v primeru novomeških Romov bere kot nepričakovana metafora. Namesto da bi šlo za prostovoljno pravico, se odklop tu pojavi kot prisilni ukrep – in to dobesedno.
Komunalno podjetje v Novem mestu je namreč zaradi neplačevanja računov prešlo na odklop vode več družinam. Čeprav podjetje vztraja, da je ukrep zakonit in da so prebivalce večkrat opozorili, aktivisti opozarjajo, da “ustavna pravica do vode” pretehta nad vsakršno birokratsko logiko. Kako torej razumeti “pravico do odklopa” v tej situaciji? Kot zaščito pravic ali kot hladno birokratsko kazen?
Je res kriv samo sistem?
Težava romskih naselij v Novem mestu, kjer so nekateri prebivalci brez vode, elektrike in celo osnovne infrastrukture, ima globoke korenine. Po podatkih Statističnega urada Slovenije se romska naselja pogosto soočajo z višjo stopnjo revščine in brezposelnosti kot povprečna slovenska gospodinjstva. Poleg tega je tu še vprašanje nereguliranih nepremičnin – številne hiše v romskih naseljih nimajo gradbenih dovoljenj, kar otežuje ureditev osnovnih storitev, kot je priklop na vodovodno omrežje.
A vprašanje, kdo nosi največji del odgovornosti – država, lokalna oblast, komunalna podjetja ali prebivalci sami – ostaja zapleteno. Medtem ko podjetja poudarjajo, da morajo zagotavljati plačilo storitev za vse uporabnike, aktivisti opozarjajo na sistemsko revščino in pomanjkanje podpore za najranljivejše skupine.
Zakaj je odklop vode sporna rešitev?
Čeprav komunalna podjetja delujejo v okviru zakonodaje, kritiki opozarjajo, da odklop osnovnih storitev, kot je voda, ni pravična rešitev za družine, ki že tako živijo v težkih pogojih. Po navedbah lokalnega društva Humanitariana iz posnetka je voda ena od osnovnih pravic, ki bi morala biti zagotovljena vsem – tudi tistim, ki so finančno šibki.
Prav to je Radio 1 duhovito izpostavil v enem od prizorov, kjer gospod Romski pripomni, da morajo njegovi otroci plezati po “lojtrah za žleb,” da jih verjetno prodajo in zaslužijo. Ironija je jasna.
Je satira lahko rešitev?
Prispevek Radia 1 je več kot le humor – je opomnik, kako enostavno se lahko resna tema banalizira, če jo pogledamo iz napačnega zornega kota. Toda ali lahko humor spremeni realnost? Morda.
Vir: Radio 1.
Napisal: N. Z.