V Sloveniji, kjer pustni čas prinaša veselje in barvitost, so krofi nepogrešljiv del tradicije. Letos je Turistično gostinska zbornica Slovenije (TGZS) že petič zapored organizirala izbor za Naj krof Slovenije, kjer so strokovnjaki ocenjevali tako klasične kot inovativne različice te priljubljene sladice.

Zmagovalci v kategoriji klasičnih krofov

V kategoriji najboljših klasičnih krofov je prvo mesto osvojila Slaščičarna Zvezda iz Celja. Njihov krof je prepričal komisijo z izvrstno pripravo, popolno teksturo in tradicionalnim okusom, ki spominja na domače recepte naših babic. Drugo mesto je zasedla Slaščičarna Berzo z Vrhnike, ki je navdušila z rahlim in enakomerno pečenim krofom z bogatim mareličnim nadevom. Tretje mesto je pripadlo Kavarni Cafe Central iz Portoroža, ki je s svojim klasičnim krofom dokazala, da obvlada tudi tradicionalne recepte.

Inovativni krofi, ki navdušujejo

V kategoriji inovativnih krofov je slavila Kavarna Cafe Central iz Portoroža. Njihov krof, polnjen z belo čokolado, malinami in kremo vrtnice, je očaral komisijo s svojo drzno kombinacijo okusov in estetskim videzom. Drugo mesto je osvojil Izobraževalni center Piramida Maribor s krofom iz polnozrnate moke, obogatenim z bučnim oljem, šunko, zeliščnim kisom in bučnimi semeni, kar predstavlja pravo kulinarično doživetje za ljubitelje slanih okusov. Tretje mesto je pripadlo Grand Hotelu Sava Rogaška, kjer so pripravili krof z nadevom iz jabolk in karamele, ki združuje sladkobo in svežino v popolni harmoniji.

Strokovna komisija z izostrenim okusom

Ocenjevanje je potekalo pod budnim očesom strokovne komisije, ki so jo sestavljali podpredsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije Tomaž Vozelj, vodja gostinstva v Gostinskem podjetju Trojane Urška Strnad, učiteljica praktičnega pouka na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Ljubljana Maja Grabar ter tehnolog in strokovnjak za krofe iz podjetja Lesaffre Slovenija Dominik Ocvirk. Komisija je ocenjevala skoraj 40 različnih krofov, kar je največ doslej, in pri tem upoštevala kriterije, kot so videz, tekstura, okus ter inovativnost.

Izbor “Naj krof Slovenije” je nastal v času pandemije, ko so bile turistične zmogljivosti zaprte, TGZS pa je želela z dogodkom spodbuditi gostinsko panogo in vnesti optimizem med ponudnike. Zaradi pozitivnih odzivov so se odločili, da dogodek postane tradicionalen, kar dokazuje tudi letošnja rekordna udeležba.

Pripravil: N. Z.

Vir: TGZS, www

LJUBLJANA – Zamisel o združitvi desnih strank, ki jo je predstavil predsednik NSi Matej Tonin, še vedno visi v zraku. Bistvo? SDS Janeza Janše ne bi bila del te povezave. A čeprav bi to lahko pomenilo nov politični pol na desnici, se zdi, da se stvari niso premaknile nikamor. Razlog? Politiki čakajo na rezultate anket.

Se bo desnica res povezala ali gre le za igro prestola? Nekateri v političnih krogih namigujejo, da gre zgolj za taktično manevriranje – oblikovanje novega političnega branda, ki pa brez konkretne podpore volivcev ne pomeni veliko.

Različne ankete – različni izidi, različni interesi

Javna mnenja se lahko merijo na tisoč in en način. Ni skrivnost, da so ankete pogosto podvržene vplivom – izbira vzorca, način spraševanja, celo vrstni red postavljenih vprašanj lahko vpliva na končni rezultat. Primer? Po anketi Mediane za Delo bi SDS dobila 38 mandatov. Po drugih anketah? Precej manj. Zakaj takšna razlika? Ker nekatere ankete sploh ne vključujejo določenih strank, druge pa jih “potisnejo” višje ali nižje s formulacijo vprašanj.

Vzemimo na primer Demokrate Anžeta Logarja. Medtem ko jih ene ankete merijo, jih druge povsem izpuščajo. Logar sam pravi:

“Seveda opažam, da naše stranke nekatere ankete ne merijo oziroma rezultatov teh meritev celo ne objavljajo. Verjetno je v ozadju namen, da se zniža vtis pri ljudeh, da dobijo občutek, da nismo aktualni oziroma da se v javnosti ustvarja percepcija o škodljivem drobljenju volilnega telesa.”

To potrjujejo tudi objavljeni podatki na spletni strani Inštituta Janeza Evangelista Kreka, kjer so naredili primerjavo več različnih anket. Razlike so osupljive.

SLS na čakanju, Focus v pripravljenosti

Po januarskem srečanju predstavnikov NSi in SLS je prišlo do nenavadnega zatišja. SLS bo šele aprila na kongresu izvolila novo vodstvo – in dokler ni jasno, kdo bo na čelu stranke, se ne bo zgodilo nič. Medtem je predsednik stranke Focus Marko Lotrič v precej pasivni drži: čaka na javnomnenjske raziskave. Če mu bodo naklonjene, bo šel na volitve sam, če ne, bo iskal zaveznike.

In kaj bo naredil Logar? Za zdaj se posveča gradnji lokalne mreže. Ampak ali to pomeni, da bo na volitve šel sam? Ali zgolj krepi svojo pogajalsko moč? Tega (še) ne ve niti on.

Je povezovanje NSi brez Janše realno ali politična iluzija?

Toninov predlog o oblikovanju nove, sveže desne koalicije – brez SDS – je dvignil kar nekaj prahu. Pristaši pravijo, da gre za poskus modernizacije desnice in nagovarjanje volivcev, ki so skeptični do Janševe politike. Kritiki pa opozarjajo, da je ideja politično utopična: desni volivci so tradicionalno zvesti SDS-u, brez Janše pa večjih prebojev ne bo.

Še en ključni element? Nezaupanje v ankete. Zaradi tega je NSi sprejela odločitev, da bo vsak mesec do volitev izvajala lastne raziskave javnega mnenja. Podatke že objavlja na svoji spletni strani, med drugim tudi primerjave anket različnih agencij.

In zakaj takšno nezaupanje? V preteklosti so bile razlike med napovedmi in dejanskimi volilnimi rezultati ogromne. In čeprav politiki radi trdijo, da so volitve edina prava anketa, jih vseeno spremljajo kot sokoli.

Kako so sestavljene ankete in zakaj to šteje?

Za konec še nekaj pomembnih dejstev. Rezultati anket so daleč od naključnih. Vse je odvisno od metodologije:

• Odprti način anketiranja – anketiranci sami navedejo stranko, ki bi jo volili. Rezultat? Spontan odziv, a tudi več “ne vem” odgovorov.
• Zaprti način anketiranja – vprašanim ponudijo seznam strank. Prednost? Bolj primerljivo s prejšnjimi raziskavami. Slabost? Če pomembne stranke ni na seznamu, anketiranci zanjo sploh ne glasujejo.

Zakaj to šteje? Ker lahko že malenkostna sprememba metodologije vpliva na končni rezultat. To je razlog, zakaj je SDS v eni anketi močno nad drugimi, v drugi pa ne.

Kaj bo odločilo volitve?

Ali bo desnica enotna ali razdrobljena? Če se bo NSi povezala z drugimi manjšimi strankami, ne da bi vključevala SDS, bo to zagotovo vplivalo na razmerje moči. Vprašanje pa ostaja – bodo volivci to nagradili ali kaznovali?

Pravo sliko bo pokazal šele volilni dan. Do takrat pa bomo priča še mnogim interpretacijam anket – in vsak jih bo razlagal po svoje.

Vir: Dnevnik, Inštitut Janeza Evangelista Kreka, Mediana za Delo, PopTV

Pripravil: N. Z.

Z zmagoslavjem Tima Novaka se je končala 11. sezona Kmetije. V superfinalu se je pomeril z Nikom Trilerjem in Stanislavom Travnikarjem ter domov odnesel glavno nagrado v višini 50.000 EUR!

»Brez pohlepa in sebičnosti ne moreš priti do zmage. Nisem ponosen na svoja dejanja na Kmetiji, sem pa ponosen, da sem zmagal! Skozi celotno sezono sem imel niti v svojih rokah, počutil sem se kot vladar, ker mi nihče ni mogel nič! Dvakrat sem sicer vmes hotel vse poslati v tri krasne, spakirati in oditi domov; še dobro, da nisem in sem vztrajal do konca. Imel sem cilj in dosegel sem ga! Domači niso bili presenečeni nad mojo zmago, saj vedo, da ko si nekaj zapičim v glavo, grem do konca, tudi čez trupla, če je treba.«

Razkril je tudi nekaj zanimivosti iz zakulisja snemanja: »Slišalo se bo noro, a v lanski Kmetiji sem pred vsakim odhodom v areno povsod videl znamenje dvojčka, imam namreč sestro dvojčico. Na poti v areno sem na primer videl gobo z dvema klobukoma. A lani pred odhodom v finalno areno ni bilo nič »dvojčakstega« in takrat sem vedel, da bom izgubil. Tudi letos je bilo enako, pred finalno areno s Tjašo, ko smo dobili ključe okrog vratu za izziv v areni, sem prvič prebral pismo, ki mi ga je poslala sestra dvojčica. V njem je pisalo: »Edini ključ do zmage je zaupanje v samega vase.« Takrat sem vedel, da bom zmagal.«

Zvesti navijačici

Kot piše Cosmopolitan  je bila pot do zmage veliko lažja zaradi podpore, ki jo je imel od Tamara in Anje. Mnogi so se spraševali, kaj jima je obljubil, da mu tako zvesto stojita ob strani. Ko je Tim zmagal, sta namreč vzklikali: “Torbica! Torbica! Torbica!”  “Tamari in Anji čez celotno Kmetijo nisem obljubil nič. Smo se pa pred superfinalom zmenili, da če zmagam, dobita obe novo torbico,” je še razkril.

nd; Foto: POP TV

Tim Novak je v finalnem troboju ugnal svoja nasprotnika Stanislava Travnikarja in Nika Trilerja ter osvojil 50.000 evrov denarne nagrade in naziv zmagovalec Kmetije 2024. Odprte pa so že prijave za novo, 12. sezono priljubljenega šova.

Na koncu dvoboja v areni se je Stanislav dokopal do sekire in hitro presekal desko. Medtem je Tim osvobodil vse deske in nadaljeval s postavljanjem klančine. Hitro sta se mu pridružila tudi Stanislav in Nik, a jo je prvi sestavil Tim in začel metati krogle v luknje. Pri tem je bil uspešen, hitro se je povzpel po klančini in postal zmagovalec letošnje Kmetije. Tim je bil vzhičen: “Zmagal sem! Ne morem verjeti, da sem zmagal.” Kasneje je še dodal: “Dve leti nazaj sem bil samo en fant, ki rad spremlja Kmetijo po televiziji. Pa dajmo se prijaviti in evo me kot zmagovalca.“

Voditeljica Natalija Bratković je na koncu povedala: “Tekmovalci in tekmovalke si bodo zagotovo zapomnili letošnjo sezono, mi pa že čakamo na naslednjega glavnega junaka ali junakinjo naslednjega poglavja Kmetije. Ne oklevajte, prijavite se in preverite iz kakšnega testa ste. Prav vi lahko osvojite 50.000 evrov in naziv zmagovalca ali zmagovalke Kmetije 2025. Pridružite se nam v naslednji sezoni, da skupaj napišemo že 12. poglavje Kmetije.“

Kaj pravijo gledalci Kmetije?

Zame je Stanislav zmagovalec;

Zame je zmagal Stane;

Čestitam Tim…upam sam da ga boš deliu s svojo punco ne pa z Nušo

Dobr zdej ga vsaj puncs nebo pustila ko ma denar.