Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Je Elon Musk res prekopiral ideje iz filma Jaz, robot? Režiser ga obtožuje!

Svet znanstvene fantastike in tehnologije je ponovno zavrel, ko je režiser Alex Proyas, znan po filmu Jaz, robot iz leta 2004, obtožil Elona Muska, da si je pri oblikovanju novih Teslinih robotov in samovozečih vozil preveč sposodil elemente iz njegovega filma. Proyasove obtožbe so prišle na plano po tem, ko je Musk na dogodku Tesla predstavil nadgrajenega robota Optimus in avtonomna vozila. Naslov predstavitve We, Robot, ki je aluzija na zbirko zgodb Isaaca Asimova, je še dodatno podžgal polemiko.

Proyas je na družbenih omrežjih zapisal: “Hej, Elon, ali lahko, prosim, dobim nazaj svoje idejne osnutke?” S tem je nakazal, da so Muskovih roboti in vozila vizualno in funkcionalno preveč podobni tistim iz njegovega filma. Medtem ko so se nekateri postavili na stran Proyasa, je druga skupina poudarila, da tudi film Jaz, robot ni popolnoma izviren, saj je temelji na literarnem delu Isaaca Asimova.

Ali je Jaz, robot sploh originalen?

Medtem ko so Proyasove obtožbe dvignile veliko prahu, so številni opazovalci hitro opozorili, da film Jaz, robot že sam po sebi črpa iz bogate zakladnice znanstvene fantastike. Uporabniki družbenih omrežij so na primer izpostavili nemški ekspresionistični film Metropolis iz leta 1927, ki ga je režiral Fritz Lang. V njem nastopa eden prvih humanoidnih robotov v zgodovini filma, kar odpira vprašanje: ali je vizualna podoba robotov sploh lahko izvirna, če temelji na stoletnih motivih?

Proyas se je hitro odzval na te kritike, poudaril svoje sodelovanje z izjemno nadarjeno oblikovalsko ekipo, hkrati pa znova ošvrknil Muska z besedami, da “njegova ekipa očitno gleda veliko filmov, med drugim tudi Jaz, robot.”

Tudi produkcijski oblikovalec ima svoje mnenje

V debato se je vključil tudi Patrick Tatopoulos, produkcijski oblikovalec filma Jaz, robot. Na družbenih omrežjih je objavil primerjalne slike med dizajni iz filma in Muskovimi predstavljenimi roboti. Tatopoulos se je ob tem šaljivo izrazil, da je “počasten, da je Elon našel navdih v njegovih načrtih,” a hkrati dodal, da je “zabavno opazovati to celotno situacijo”.

Musk in njegova ljubezen do znanstvene fantastike

Ni prvič, da je Musk pokazal svojo fascinacijo nad znanstveno fantastiko. Odkrito je priznal, da ga je navdihnil Štoparski vodnik po galaksiji (Douglas Adams), še posebej lik robota Marvina, kar je vplivalo na njegov razvoj chatbotov in AI projektov. Tudi Cybertruck, eno izmed Teslinih vozil, je Musk opisal kot “vozilo iz prihodnosti, primerno za svet filma Iztrebljevalec.”

Tehnologija in znanstvena fantastika: kje je meja?

Obtožbe proti Musku odpirajo širše vprašanje o tem, do kolikšne mere tehnologija lahko črpa navdih iz znanstvene fantastike. V svetu, kjer tehnološka podjetja neprestano iščejo nove ideje, da bi unovčila naraščajoče zanimanje za umetno inteligenco, se zdi, da so meje med resničnostjo in fikcijo vse bolj zabrisane. Musk morda res uporablja elemente znanstvene fantastike, a ti motivi pogosto prehajajo iz umetnosti v realnost na naraven način.

Ta trend je še posebej opazen v primerih, kot je film Ona (Her) iz leta 2013, kjer glasovna asistentka, ki jo upodablja Scarlett Johansson, nenavadno spominja na nekatere sodobne AI asistente, kot je ChatGPT. Ko je Johanssonova izvedela za podobnosti, je bila razburjena, češ da njen glas posnemajo brez dovoljenja, zaradi česar so razvijalci iz OpenAI morali odstraniti določen glas iz svojih projektov.

Kaj prinaša prihodnost?

Čeprav so obtožbe o kopiranju težko dokazljive, razprava med Proyasom in Muskom odpira pomembna vprašanja o inovacijah in originalnosti v digitalni dobi. Kot kaže, se bo meja med umetniško vizijo in tehnološkim napredkom v prihodnje še bolj zabrisala. Elon Musk tako ostaja v središču polemik o tem, kaj pomeni biti inovator v svetu, kjer znanstvena fantastika vse pogosteje postaja resničnost.

Napisal: E. K.

Vir: X