Slovenska glasba žaluje: Kaj? Ne, ne, ne! Ne Zoran!

”Zoran, za prijatelje tudi Crni, je bil eden prvih frajerjev Trbovljah, ki je z dolgimi lasmi in hlačami na zvonec, srajco z ruskim ovratnikom in vinilsko ploščo pod pazduho, vsak dan sedel na trhli ograji lesenega mostu čez graben. Od tam pa do skupine Jutro ni bilo več daleč, čeprav je že prej preigraval v drugih, ne tako znanih skupinah. Njegovo Jutro pa je bilo v 70-tih res čisto ta prava in zaresna rock skupina, ki so jo poznali tudi drugje po Jugi. Na enem od prvih Boom festivalov je prišlo celo do zadrege, ker sta nastopali dve skupini z imenom Jutro. A si je potem ona druga, menda ravno na poti iz Ljubljane v Sarajevo, kar na vlaku izmislila novo ime – Bijelo dugme. Kasneje, po razpadu skupine Jutro, je muziciral bolj kot ne občasno. Skromen v besedah, a bogat v preigravanju solo vložkov. Naj bo tako tudi tam, za mavrico.” je zaslediti zapis pisatelja Romana Kukovičiča na družabnem omrežju Facebook. Umrl je namreč Zoran Crnkovič, član in ustanovitelj legendarne glasbene skupine Jutro, ki je v začetku sedemdesetih let polnila slovenske dvorane. Poleg Crnkovića so skupino sestavljali še Miro Tomassini, Dragan Gajić, Alan Jakin, Lado Jakša, Pavle Ristić in Jordan Gančev.

Od glasbenika se je z ganljivim sporočilom poslovil novinar Brane Kastelic, ki je zapisal: “Izjemno žalosten dan. Poslušal sem, ne vem zakaj, italijansko legendo Adriana Celentana, zelo na glas, ko mi je najdražja, ki je medtem nekaj iskala na spletu, zelo potihem dejala: “Umrl je Zoran Crnković”. Kaj? Ne, ne, ne! Ne Zoran! Ne legendarni slovenski bluesman iz Trbovelj, skulirani postavni dedec, kitarist in pevec Jutra, enega meni najljubših bendov iz najstniških časov, in kasneje dolgoletni prijatelj, s katerim sva se veliko družila, ko se je zaposlil na RTV-ju. Družila in debatirala o marsičem. O glasbi, o politiki, o ljubezni, o ženskah … Bil je veliko bolj nadarjen glasbenik, kot se je sam zavedal, moder, duhovit in pronicljiv. Občasno smo se družili tudi … Družinsko. Vedno sva se pogovarjala, da bova skupaj naredila “en dober komad”.  Pa ga nisva. Oprosti, dragi prijatelj Janez Bončina Benč, ampak saj veš, se spomniš, da sem najprej Zoranu, ki mu nikoli nisem rekel Crni, ker to ni bil dober vzdevek zanj, ponudil besedilo pesmi Ob šanku … Ne vem, zakaj mu ni bilo všeč. Tebi je bilo in vemo, kaj se je zgodilo. Tudi po mojem odhodu v London sva se z Zoranom veliko let dolgo, tudi pozno v noč, pogovarjala po telefonu, in se dobila v legendarnem Žitu, kadar sem bil v Sloveniji, potem pa sva zadnjih kar veliko let izgubila stik, kar zdaj še bolj obžalujem. Vseeno te bom, dragi prijatelj Zoran, zelo zelo pogrešal. Počivaj v miru.”

Zapis v slovo pa je objavil tudi legendarni slovenski rocker Janez Bončina Benč. »Zoran Crnkovič, prijatelj moj dragi, moj pravi bluesman, prehitel si me … Počivaj v miru,« je zapisal v slovo.

su; Foto: Shutterstock