V sredo, 26. februarja 2025, bo hrvaški predsednik Zoran Milanović obiskal Slovenijo na svojem prvem uradnem obisku v drugem mandatu. Ob tej priložnosti se bo srečal s slovensko predsednico Natašo Pirc Musar, kar poudarja pomen dobrih odnosov med državama. Zaradi obiska bodo v središču Ljubljane uvedene začasne prometne zapore, ki bodo vplivale na vsakodnevni promet in življenje meščanov.

Prometne zapore v središču Ljubljane

Mestna občina Ljubljana je sporočila, da bo v sredo, 26. februarja 2025, med 8. in 12. uro popolnoma zaprta Slovenska cesta na odseku med križiščema s Šubičevo ulico in Erjavčevo cesto. Ta ukrep je nujen zaradi zagotavljanja varnosti med obiskom hrvaškega predsednika in spremljajočih delegacij. Obvoz za osebna vozila in avtobuse Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) bo urejen preko Šubičeve ulice, Bleiweisove ceste in Aškerčeve ceste, enako v obratni smeri. Dostop do parkirne hiše Kongresni trg bo v tem času mogoč le preko Šubičeve ulice, kjer pa bodo lahko občasno uvedene kratkotrajne, do petminutne popolne zapore prometa. Mestne oblasti vse udeležence v prometu prosijo za razumevanje in dosledno upoštevanje prometne signalizacije.

Program obiska predsednika Milanovića

Obisk predsednika Milanovića v Sloveniji je simboličen in pomemben dogodek, saj gre za njegov prvi uradni obisk v tujini po ponovni izvolitvi na položaj predsednika Republike Hrvaške. V okviru obiska se bo srečal s predsednico Republike Slovenije, Natašo Pirc Musar, s katero bosta razpravljala o krepitvi dvostranskih odnosov, regionalnem sodelovanju ter aktualnih mednarodnih vprašanjih. Poleg srečanja s predsednico je predvideno tudi srečanje s predsednico Državnega zbora, Urško Klakočar Zupančič, in predsednikom Vlade Republike Slovenije, Robertom Golobom. Ta srečanja bodo priložnost za poglobitev sodelovanja med državama na političnem, gospodarskem in kulturnem področju.

Pomen obiska za slovensko-hrvaške odnose

Slovenija in Hrvaška sta sosednji državi z dolgo zgodovino medsebojnih odnosov, ki so se skozi leta razvijali in krepili. Obisk predsednika Milanovića predstavlja nadaljevanje pozitivnega trenda v dvostranskih odnosih, saj obe državi stremita k reševanju odprtih vprašanj skozi dialog in sodelovanje. Poudarek bo na gospodarskem sodelovanju, predvsem na področjih energetike, turizma in infrastrukture, kjer obe državi vidita priložnosti za skupne projekte in naložbe. Poleg tega bo tema pogovorov tudi sodelovanje v okviru Evropske unije in drugih mednarodnih organizacij, kjer si obe državi prizadevata za usklajeno delovanje in zastopanje skupnih interesov.

Priprave meščanov na prometne spremembe

Zaradi napovedanih prometnih zapor mestne oblasti svetujejo meščanom in obiskovalcem Ljubljane, da v sredo, 26. februarja, med 8. in 12. uro načrtujejo svoje poti z upoštevanjem zapor in obvozov. Priporočljivo je, da se, kjer je mogoče, izognejo vožnji skozi središče mesta ali uporabijo alternativne poti. Javni prevoz bo prilagojen spremenjenim prometnim razmeram, zato potnikom svetujemo, da preverijo vozne rede in morebitne spremembe na spletnih straneh Ljubljanskega potniškega prometa. Za najnovejše informacije o prometnih razmerah in zaporah cest lahko spremljate tudi portal PROMInfo, kjer so objavljene aktualne prometne informacije za območje Ljubljane.

Obisk hrvaškega predsednika Zorana Milanovića v Sloveniji je pomemben dogodek, ki poudarja dobre sosedske odnose in željo po nadaljnjem sodelovanju med državama. Kljub začasnim nevšečnostim zaradi prometnih zapor v središču Ljubljane mestne oblasti prosijo za razumevanje in strpnost, saj so ti ukrepi nujni za varno in uspešno izvedbo obiska na najvišji ravni.

Pripravil: N. Z.

Vir: MOL, www

ZAGREB – Hrvaški predsednik Zoran Milanović je zavrnil sodelovanje hrvaških vojakov v NATO misiji NSATU za podporo Ukrajini. Pojasnil je, da gre za zaščito Hrvaške pred potencialno nevarnostjo vpletenosti v vojni konflikt, katerega konca ni videti.

Njegova odločitev je sprožila številne razprave, saj vlada meni, da bi Hrvaška morala izpolniti svoje zavezništvo v okviru NATO. Predsednik pa se sklicuje na ustavne in nacionalne interese, pri čemer izraža resne pomisleke o posledicah takšnega sodelovanja.

Razlogi za zavrnitev sodelovanja

Milanović je v svoji izjavi poudaril, da Hrvaška ne sme postati vpletena v dolgotrajen vojni konflikt, ki bi lahko eskaliral. “Mnogi veliki konflikti so se začeli z nepremišljenimi misijami podpore, ki so se kasneje razvile v odprte vojne,” je opozoril Milanović. To izjavo je dal v svojem uradnem sporočilu za javnost.

NSATU je misija, dogovorjena na vrhu NATO julija 2024 v Washingtonu, in predvideva podporo Ukrajini skozi urjenje ukrajinskih vojakov. Milanović pa opozarja, da bi takšna misija lahko škodovala nacionalnim interesom Hrvaške, saj bi jo lahko vpletla v širši vojaški konflikt. Po njegovih besedah: “Ne smemo postati del vojaških operacij, ki niso neposredno povezane z obrambo Hrvaške ali njenih zaveznikov,” kar je izpostavil v uradnem nagovoru javnosti.

Nesoglasje med vlado in predsednikom

Hrvaška vlada je predlagala sodelovanje v misiji NSATU kot del širše operacije, potrjene s strani NATO. “Hrvaška mora izpolniti svoje zavezništvo in prispevati k obrambi zaveznikov,” je pojasnil hrvaški obrambni minister v izjavi za medije. Vendar Milanović trdi, da vlada ni pridobila njegovega soglasja, preden je sprejela odločitev o pošiljanju vojakov. To predstavlja kršitev ustave, saj predsednik Republike nosi izključno odgovornost za odobritev takšnih misij. Izjave so povzeli tudi portali, kot so Dubrovački dnevnik in Nezavisne novine.

Vloga NATO in odgovornost Hrvaške

Hrvaška že sodeluje v številnih misijah NATO, kot sta KFOR na Kosovu in SEA GUARDIAN v Sredozemlju, kjer pomaga pri zagotavljanju varnosti v regiji. “Hrvaška kot članica NATO izpolnjuje svoje obveznosti,” je poudaril Milanović v pogovoru z novinarji. Pojasnil je, da je podprl 12 od 13 predlogov za sodelovanje hrvaških vojakov v različnih misijah, kar dokazuje hrvaško zavezanost zavezništvu. Vendar je tokratno zavrnitev sodelovanja utemeljil s tem, da sodelovanje v Ukrajini ni v najboljšem interesu Hrvaške.

Humanitarna podpora Ukrajini

Milanović je jasno izrazil, da podpira humanitarno pomoč Ukrajini in da bo Hrvaška še naprej pomagala žrtvam vojne. “Ukrajina je žrtev ruske agresije in zasluži vso možno podporo, vendar brez neposrednega sodelovanja naših vojakov,” je dejal Milanović v intervjuju za Jutarnji list. Opozoril je, da je kljub ogromni vojaški pomoči, ki jo Ukrajina prejema, konec vojne še vedno nepredvidljiv, kar ustvarja nevarnost za širitev konflikta.

Zakonodajni okvir in vloga saborja

Hrvaška ustava predvideva, da mora predsednik odobriti vsako odločitev o sodelovanju hrvaških vojakov v mednarodnih misijah. Če predsednik zavrne soglasje, lahko vlada od saborja zahteva glasovanje. Za sprejem take odločitve pa je potrebna dvotretjinska večina. Milanović je ob tej priložnosti dejal: “Če bo sabor odločil drugače, bom to spoštoval, vendar vztrajam, da ta misija ni v interesu Hrvaške,” poročajo Dubrovački dnevnik in N1.

Pomen odločitve za Slovenijo in širšo regijo

Čeprav gre za notranjo odločitev Hrvaške, je ta relevantna tudi za Slovenijo in širšo regijo. Tako Slovenija kot Hrvaška sta članici NATO, in Milanovićeva odločitev sproža vprašanja, kako naj manjše države članice uravnotežijo svoje zavezništvo s skrbjo za lastne nacionalne interese. Hrvaška odločitve ne more sprejeti brez odobritve saborja, kar povečuje politično občutljivost tega vprašanja.

Zoran Milanović se je odločil, da Hrvaški ne dovoli sodelovanja v misiji NSATU, kar je utemeljil z zaščito nacionalnih interesov. “Naša naloga je zaščititi Hrvaško pred vojnim konfliktom in ohraniti mir v regiji,” je poudaril predsednik. Ta odločitev odpira pomembne razprave o vlogi manjših držav članic NATO v trenutnih krizah in njihovem prispevku k skupni obrambi. Hrvaška bo še naprej pomagala Ukrajini, vendar predvsem na humanitarni ravni, brez neposredne vojaške vpletenosti.

Napisal: N. Z.

Vir: www, IG