“Gole zapornike so ustrelili in vrgli v jamo,” je v soboto odmevalo na Pohorju

POHORJE – postavili spomenik žrtvam komunističnega nasilja

Na Pohorju je bila 5. oktobra 2024 slovesno odprta spominska plošča, posvečena žrtvam komunističnega nasilja, ki so bile po drugi svetovni vojni kruto umorjene in pokopane brez imena. Spomenik, ki simbolizira težke čase in dolga leta zamolčanih zgodb, je pomemben korak k priznavanju teh zgodovinskih dogodkov. Dogodek je bil prava priložnost za premislek o zgodovinskem spominu in pomenu sprave v Sloveniji.

Otvoritev spomenika: Prisotni visoki gostje in slavnostni govorci

Slovesnosti so se udeležili številni pomembni gostje iz Slovenije in tujine, med njimi veleposlanica Republike Avstrije Elisabeth Ellison-Kramer in veleposlanica Zvezne republike Nemčije Sylvia Groneick, ki sta poudarili pomen spomina na vse žrtve nasilja, ne glede na ideološko ozadje. Dogodka se je udeležil tudi mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki je izrazil upanje, da bo spomenik prispeval k celjenju ran iz preteklosti.

Poleg njih so na slovesnosti sodelovali še pomembni slovenski zgodovinarji, med njimi dr. Jože Dežman, dr. Jože Možina in prof. dr. Stefan Karner. Poseben poudarek je bil tudi na prisotnosti Janeza Janše, predsednika največje politične stranke SDS, ki je že dolgo časa zagovornik javne razprave o komunističnem nasilju. Na dogodku je imel slavnostni govor dr. Mitja Ferenc, ki je predstavil zgodovinski okvir in bral pričevanja iz tistega tragičnega časa.

Pretresljivo pričevanje: Strašne zgodbe iz leta 1945

Mitja Ferenc je v svojem govoru prebral pričevanje nekdanjega pripadnika OZNE, ki je razkril grozljive dogodke, ki so se odvijali leta 1945 na Pohorju. “Pridemo pred jamo. Zapornike prisilijo, da se slečejo, nato pa jih na ukaz streljajo in mečejo v izkopane jame”, je prebral Ferenc. Zapornike, med njimi tudi mladoletno dekle, so pred smrtjo ponižali in jih prisilili, da pojejo nemško himno, preden so jih kruto postrelili. Te grozote, ki so se dogajale pod pohorskimi smrekami, so bile desetletja zamolčane, danes pa so del zgodovinskega spomina, ki ga je pomembno ohraniti. Vir: E-Maribor

Borba za resnico: Neomajna volja Martina Kostrevca

Poseben poudarek je bil na prispevku Martina Kostrevca, 91-letnega borca za resnico, ki je desetletja posvetil prizadevanjem za dostojno obeležitev žrtev komunističnega nasilja na Pohorju. S svojo majhno skupino podpornikov je vztrajal, da morajo biti te krvave zgodovine razkrite in da morajo nedolžne žrtve dobiti svoj spomenik. Danes je spomenik dokaz njegove neomajne volje in ljubezni do Pohorja, kjer je potekalo toliko strašnih dogodkov. “To je dolžnost do vseh, ki so bili po vojni umorjeni, da jih spomin nikoli ne izgine”, je dejal Kostrevec.

Pomen spomenika za zgodovinski spomin

Postavitev spomenika na Pohorju je simboličen korak k priznavanju temne plati slovenske zgodovine. Komunistično nasilje po drugi svetovni vojni je dolgo časa ostajalo tabu tema v Sloveniji. Pobiti so bili vojni ujetniki, civilisti in celo mladoletniki, brez možnosti sojenja ali pravičnega procesa. Zgodovinarji so dolgo opozarjali, da je potrebno odpreti javno razpravo o teh zločinih, in spomenik na Pohorju je del tega procesa.

Za mnoge Slovence spomenik predstavlja tudi priložnost za spravo. Čeprav ostajajo različna mnenja o tem, kako se spominjati preteklosti, je postavitev spomenika ključen korak k priznanju vseh žrtev totalitarnih režimov, ne glede na njihovo politično pripadnost.

Mešani odzivi javnosti

Kljub pomembnosti dogodka so bili odzivi javnosti mešani. Nekateri so izrazili podporo, saj vidijo v spomeniku priznanje dolgo zamolčanih zločinov, medtem ko drugi dogodek vidijo kot politično dejanje, ki služi reviziji zgodovine. Ne glede na različne poglede pa spomenik predstavlja pomemben korak naprej v zgodovinskem razumevanju in soočanju z preteklostjo.

Korak proti spravi

Spomenik na Pohorju je pomemben mejnik v slovenskem zgodovinskem spominu. Ne gre zgolj za postavitev kamnite plošče, temveč za priznanje, da so bile storjene krivične usmrtitve, ki so desetletja ostale brez pravega spomina. Martin Kostrevec in njegovi podporniki so s tem dejanjem dosegli pomemben uspeh, saj so dali glas tistim, ki so bili utišani in pozabljeni. Spomenik bo trajni opomin na pomembnost zgodovinskega spomina in na to, da je treba priznati vse plati naše preteklosti.

Napisal: N. Z.

Vir: X