Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Končno razkrili kriminalce, ki so služili s prostitucijo, tole je zaupala ena izmed žrtev …

CELJE – Obsežna preiskava zlorabe prostitucije: kriminalisti razkrili brezkompromisno mrežo izkoriščevalcev

Kriminalisti celjske policije so po več kot dveh letih skrbno načrtovane preiskave razkrili delovanje kriminalne združbe, ki je sistematično izkoriščala ranljive ženske. Čeprav primer na prvi pogled morda spominja na kakšno kriminalko, gre za surovo realnost, ki razkriva brutalno manipulacijo in brezobzirno zlorabo ljudi.

Mreža, ki je delovala kot “podjetje”

Če kdo misli, da so takšni primeri omejeni na filme ali velike tuje prestolnice, naj se zamisli – tovrstna mreža je uspešno delovala v naših krajih. Združba je s svojim “poslom” zaslužila prek jasne in hladnokrvne organizacije. Imeli so skrbno razdeljene vloge: eden je bil “vodja oglaševanja”, ki je preko spleta privabljal stranke, drugi je bil logist, ki je urejal prevoze in namestitve, tretji pa je skrbel za plačilne tokove. Če bi te naloge izvajali za zakonit namen, bi lahko pisali zgodbo o uspešnem podjetništvu – žal je bil njihov cilj prav nasproten: izkoristiti ranljive posameznike za dobiček.

Žrtve, večinoma ženske iz Latinske Amerike, so bile zvabljene v Slovenijo z obljubami o boljšem življenju – kdo si ne bi želel pobegniti iz stiske in začeti znova? Namesto tega pa so pristale v mreži, kjer so njihova življenja postala prepredena z lažmi, manipulacijo in strahom. Ena izmed žrtev je kriminalistom zaupala, da ni imela ne dokumentov ne sredstev za povratek domov – njena edina možnost je bila poslušnost. Vir: poroča Policijska uprava Celje.

Slovensko podeželje kot prizorišče

Zanimivo je, da je mreža delovala na videz neopazno, na lokacijah, kjer bi marsikdo najmanj pričakoval – v najetih stanovanjih, skritih v sicer mirnih okoljih slovenskega podeželja. Gostinski lokali, ki so omogočali delovanje tega “posla”, niso vzbujali sumov pri lokalni skupnosti, kar odpira vprašanje: koliko podobnih zgodb ostane skritih? Je to edini tak primer? Ali pa gre le za vrh ledene gore?

Čeprav gre za zgodbo, ki se osredotoča na kriminal, se ne smemo slepiti, da to ni širši družbeni problem. Slovenija se zaradi svoje geografske lege – prehod med Vzhodom in Zahodom – pogosto znajde na poti kriminalnih združb, ki trgovanje z ljudmi vidijo kot “poslovno priložnost”.

Kazni in pravosodje: dovolj ostro?

Po zakonu je za tovrstna kazniva dejanja predpisana kazen zapora od enega do dvanajstih let, kar ni zanemarljivo – a ali je to dovolj? Storilci so namreč obtoženi trinajstih kaznivih dejanj po 175. členu Kazenskega zakonika. Čeprav je preiskovalni sodnik dvema od osumljencev odredil pripor, ostaja grenak priokus. Kaj pa žrtve? Ali lahko pravosodni sistem zares popravi njihova življenja, ali pa bodo rane – fizične, čustvene in socialne – ostale?

Pri tem je ključno poudariti, da je Slovenija sicer podpisnica številnih mednarodnih sporazumov o preprečevanju trgovanja z ljudmi, vendar se zdi, da so ti v praksi pogosto le mrtva črka na papirju. Ali bi morale oblasti nameniti več sredstev za odkrivanje in preprečevanje tovrstnih primerov? Morda. Ali je zakonodaja dovolj stroga? To je vprašanje, ki terja resno razpravo.

Kaj to pomeni za skupnost?

Primer, ki so ga razkrili celjski kriminalisti, je opozorilo za vse – ne le za organe pregona, temveč tudi za lokalne skupnosti. Ali smo kot družba dovolj pozorni na to, kar se dogaja okoli nas? Ali si zatiskamo oči pred znaki, ki bi lahko razkrili zlorabe?

Lokalne skupnosti bi morale igrati ključno vlogo pri prepoznavanju tovrstnih težav. Priporočilo Evropske komisije iz leta 2021, ki poudarja pomen sodelovanja med državami in ozaveščanja lokalnih prebivalcev, ostaja aktualno. Če želimo tovrstna kazniva dejanja izkoreniniti, moramo delovati skupaj – policija, nevladne organizacije, lokalne skupnosti in posamezniki.

Smo kot družba pripravljeni?

Celjski primer ni le zgodba o kriminalni združbi, temveč zgodba o neuspehu družbe pri zaščiti najbolj ranljivih. Čeprav so storilci zdaj kazensko ovadeni, ostajajo vprašanja: koliko podobnih zgodb ostaja neodkritih? Ali bodo organi pregona v prihodnosti bolje pripravljeni? In predvsem, ali lahko kot družba preprečimo, da bi se takšne grozote sploh zgodile?

Žrtve, ki so preživele tovrstne zlorabe, potrebujejo več kot le pravno zadoščenje – potrebujejo tudi podporo pri vračanju v normalno življenje. In morda je prav v tem ključna naloga, ki jo moramo kot družba izpolniti.

Vir: poroča Policijska uprava Celje.

Napisal: N. Z.

Na današnji dan se je končala 1. sv. vojna: Toliko je bilo žrtev in ranjenih

Danes mineva obletnica konca prve svetovne vojne, vojne, ki je preoblikovala svet in povzročila neizmerne izgube. Po štirih letih neizprosnega bojevanja in trpljenja, ki je doletelo vojake, civiliste ter cele generacije, je 11. novembra 1918 ob enajsti uri končno nastopil mir. Ta konflikt je bil prvi tovrstni, z globalnim vplivom, in posledice, ki jih je pustil za sabo, ostajajo del naše zgodovinske dediščine.

Številke, ki šokirajo: Žrtve in človeška tragedija

Z več kot 15 milijoni mrtvih in 23 milijoni ranjenih je prva svetovna vojna eden najbolj smrtonosnih konfliktov v človeški zgodovini. Preštevilne družine so ostale brez svojih najdražjih. Okoli 10 milijonov žrtev so bili vojaki, a vojna ni prizanesla niti civilistom – umiralo je več kot 5 milijonov civilistov, ki so jih prizadele lakota, bolezni in bombardiranja. Naši kraji, kot del Avstro-Ogrske, so bili v vojno neposredno vpleteni; Slovenija je izgubila mnogo mladih mož, ki so morali služiti v cesarsko-kranjski vojski.

V času prve svetovne vojne je bilo območje današnje Slovenije del Avstro-Ogrske monarhije, kar je pomenilo neposredno vpletenost slovenskega naroda v vojno. Mnogi Slovenci so bili vpoklicani v avstro-ogrsko vojsko in so se borili na različnih frontah, še posebej na soški fronti, kjer so potekali eni najhujših spopadov.

Soška fronta je bila eden izmed najbolj krvavih prizorov vojne, kjer so slovenski vojaki branili domovino proti italijanski vojski. Raztezala se je vzdolž reke Soče in okoliških hribov, kjer so vojaki mesece živeli v rovih, izpostavljeni ostrim vremenskim razmeram, pomanjkanju hrane in boleznim. Slovenski vojaki so tukaj doživljali izjemno hude razmere in trpeli ogromne izgube.

Glede na zgodovinske ocene je med prvo svetovno vojno umrlo okoli 30.000 Slovencev, ki so bodisi padli v bitkah bodisi podlegli boleznim, poškodbam ali drugim posledicam vojne. To je bila ogromna izguba za slovensko prebivalstvo, saj je vplivala na celotne družine in skupnosti ter zapustila dolgotrajne posledice. Umrli so tako na soški fronti kot tudi na drugih evropskih bojiščih, kamor jih je avstro-ogrska vojska poslala.

Poleg vojaških izgub so bile vojne posledice občutne tudi za civilno prebivalstvo. Zaradi vojnih razmer so ljudje trpeli pomanjkanje hrane, številni so bili prisiljeni zapustiti domove, nekateri so bili tudi evakuirani. Gospodarska dejavnost je upadla, cene so se dvignile, lakota in bolezni pa so postali stalnica vsakdanjega življenja.

Prva svetovna vojna je na območju današnje Slovenije pustila neizbrisen pečat. Čeprav se je vojna končala leta 1918, so njene posledice vplivale na gospodarsko in družbeno sliko države še dolga leta, predvsem pa so prispevale k razvijajočemu se občutku nacionalne identitete, ki je kasneje vodil do oblikovanja jugoslovanske države.

Spremenjene vojaške taktike in nove grozote

Ta vojna je uvedla inovacije v vojaških taktikah in tehnologiji, ki so prinesle nove ravni brutalnosti. V ospredju je bilo rovovsko bojevanje – dolgotrajno, nepremično in izjemno izčrpavajoče. Rovovski jarki, dolgi kilometre, so služili kot domovi vojakov, ki so dneve in noči čakali na napade. Pogoji so bili grozljivi: vojaki so bili podvrženi stalnim napadom, slabi higieni in izčrpavajočim boleznim, kar je bilo le malo manj smrtonosno kot sama bojišča.

Vojna je prinesla tudi nova orožja: strojnice, bojni plini, tanki in letala so se prvič uporabljali v tej meri. Med najbolj smrtonosnimi grožnjami je bil bojni plin, ki je pustil dolgotrajne posledice na tiste, ki so ga preživeli. Eden od preživelih, ki je opisoval svoje izkušnje z bojnimi plini, je dejal, da »so vojaki med napadom dejansko dobesedno slepi, ne morejo dihati in je občutek, kot bi jih stisnilo iz vseh strani« (poroča BBC History).

Vzroki vojne: Zapletena igra politike

Prva svetovna vojna ni bila le vojna brez smisla, temveč posledica dolgoletnih rivalstev med evropskimi imperiji, naraščajočega nacionalizma in zapletenih zavezništev. Atentat na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda leta 1914 je bil povod, ki je zanetil vojno, čeprav so bile napetosti prisotne že mnogo prej. Po atentatu je Avstro-Ogrska ob podpori Nemčije napadla Srbijo, kar je sprožilo verižno reakcijo zavezništev in v vojno potegnilo preostalo Evropo.

V Sloveniji je bilo vojno obdobje hudo tudi za civilno prebivalstvo, saj so gospodarstva propadala, ljudje pa so trpeli pomanjkanje hrane in osnovnih potrebščin. Prav tako so slovenski vojaki plačevali ceno teh »velikih politik« na frontah po Evropi, kjer so se bojevali in trpeli za interese, ki so bili daleč od njihovih lastnih.

Končni mir in posledice Versajske pogodbe

Mir je končno nastopil novembra 1918, ko so sile antante premagale osrednje sile, na čelu z Nemčijo. A ta mir je bil daleč od trajnega; Versajska pogodba, ki je bila podpisana leta 1919, je Nemčijo postavila v ponižujoč položaj, kjer je morala priznati krivdo za vojno, plačati reparacije in se odpovedati ozemljem. Ta pogoji so ustvarili negotovosti in zamere, ki so vodile do vzpona ekstremističnih ideologij in postavile temelje za drugo svetovno vojno.

Zgodovinar John Keegan je o tem dejal, da je bila “Versajska pogodba hkrati premirje in priprava na novo vojno” (viri: New York Times, 1987). Ta kritični pogled poudarja, da mir brez pravega spravljanja ne prinaša dolgotrajne stabilnosti.

Prva svetovna vojna: Zaplet zgodovine in spomin, ki nas opominja

Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je ne le zahtevala življenja, temveč tudi popolnoma spremenila družbe. Po vojni je prišlo do razpada imperijev, kot so bili Habsburška, Nemška, Ruska in Osmanska monarhija. Mnogi se sprašujejo, ali bi se te monarhije lahko izognile propadu, če bi sprejele reforme in drugačen politični pristop.

Prav tako je vojna sprožila val sprememb v družbi, saj so se pojavili novi socialni premiki, vključno z bojem za pravice žensk, ki so v vojni prevzele vloge, ki so bile prej izključno moške. Prva svetovna vojna nam torej ponuja lekcijo, da politične igre in zavezništva pogosto vodijo v konflikte, katerih posledice so najhujše prav za tiste, ki so v njih najpogosteje le nemočne figure.

Napisal: N. Z.

Vir: www, X

Srbija v solzah: 14 mrtvih po tragediji v Novem Sadu, to so naslovnice današnjih srbskih časopisov

Tri osebe so bile hudo poškodovane in so bile prepeljane v bolnišnico, kjer se borijo za življenje.

NOVI SAD – V petek, 1. novembra 2024, je v Novem Sadu prišlo do tragične nesreče, ko se je na železniški postaji zrušil 35 metrov dolg nadstrešek, pod katerim so se nahajali potniki in mimoidoči. Po zadnjih podatkih je v nesreči umrlo 14 ljudi, med njimi tudi šestletna deklica in državljan Severne Makedonije.

Tri osebe so bile hudo poškodovane in so bile prepeljane v bolnišnico, kjer se borijo za življenje.

Nekaj pred 12. uro

Nesreča se je zgodila okoli 11.50 ure, ko je nadstrešek nenadoma popustil in se zrušil na ljudi, ki so čakali na vlak ali prehajali skozi postajo. Reševalne ekipe, vključno z okoli 80 reševalci iz več mest, so s pomočjo težke mehanizacije nemudoma začele iskalno in reševalno akcijo, ki je trajala več ur. Dve ženski, ki sta bili ujeti pod ruševinami, sta bili v kritičnem stanju rešeni in prepeljani v bolnišnico.

Brez opozorila

„Lahko bi se opazilo, pa ni bilo obvestila, niti zvočnega signala. Glede na veliko težo ni začelo niti škripati ali se povešati. Prav zato je ključnega pomena, da objekte pregledamo pri vsakem delu na objektu, saj se takrat vidijo tiste mikro razpoke. Zdaj je bil objavljen nov protokol EU o pregledu stavb pred rušenjem in pred prenovo. Nimamo zakona o tem in to je lahko problem. Po takšni nesreči je zelo težko karkoli reči, čeprav je treba iskati odgovornost, odgovornih je več ljudi. Težava je v tem, da ostaja stara konstrukcija, čeprav se je stanje tal spremenilo, tako da smo dobili hitro železnico, zato prihaja do več tresljajev. V preteklosti se ni gradilo po kvadratnem metru, ampak po materialu, šele v 60. letih se je zaračunavala količina materiala, zato so bile vse te gradnje gromozanske in težke,“ pa tudi dipl. inž. Dejanu Bojoviću, predsedniku Srbskega združenja za rušenje, dekontaminacijo in reciklažo, ni bilo jasno, kako se je tak kos železniške postaje enostavno kar odlomil…

Kako je potekala obnova?

Železniška postaja v Novem Sadu je bila zgrajena leta 1964 in je pred kratkim, poleti 2024, zaključila obsežno prenovo. Vendar pa je bilo po poročanju medijev območje nadstreška, ki se je zrušil, izključeno iz teh obnovitvenih del. Kljub temu so se po nesreči pojavile obtožbe o korupciji in slabi kakovosti prenove, usmerjene proti vladi predsednika Aleksandra Vučića. Vučić je v odzivu poudaril, da nadstrešek ni bil del nedavne prenove, ter obljubil temeljito preiskavo, da bi ugotovili politično in kazensko odgovornost za tragedijo.

Dan žalovanja

Srbska vlada je razglasila soboto, 2. novembra 2024, za dan žalovanja v spomin na žrtve nesreče. V Novem Sadu so prebivalci prižigali sveče in polagali cvetje v bližini postaje, izražajoč svojo žalost in sočutje do družin umrlih. Premierka Ana Brnabić je izrazila globoko sožalje družinam žrtev in poudarila, da bo vlada storila vse, kar je v njeni moči, da prepreči podobne nesreče v prihodnosti.

Preiskava vzrokov nesreče je v teku. Pristojni organi preučujejo, ali so bile pri gradnji ali vzdrževanju nadstreška storjene napake ali opustitve, ki bi lahko prispevale k zrušitvi. Strokovnjaki za gradbeništvo opozarjajo na pomen rednega vzdrževanja in pregleda starih konstrukcij, zlasti tistih, ki niso bile vključene v nedavne obnove.

Tragedija v Novem Sadu je pretresla celotno državo in sprožila razprave o varnosti javne infrastrukture ter odgovornosti pristojnih organov za zagotavljanje varnosti državljanov. Mnogi upajo, da bo ta nesreča spodbudila strožje nadzorne mehanizme in izboljšanje standardov pri gradnji ter vzdrževanju javnih objektov, da bi se v prihodnje izognili podobnim tragedijam.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona