Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Nove aretacije zaradi zrušitve nadstreška v Novem Sadu, toliko jih je še vedno v kritičnem stanju

NOVI SAD – Kaj je novega glede zrušitve nadstreška, ki je pretresla regijo?

Petnajst mrtvih, dve osebi še vedno v kritičnem stanju, val aretacij in vse glasnejša vprašanja: kdo bo odgovarjal?

Preiskava napreduje: Ali bo pravica res zmagala?

Zrušitev nadstreška pri poslovnem središču v Novem Sadu, ki je 15 ljudem vzela življenja, še vedno odmeva v javnosti – in ne samo zaradi obsega tragedije. Preiskava se je presenetljivo hitro razplamtela v nekaj, kar bi lahko primerjali s pravim politično-gospodarskim trilerjem. Aretirali so 11 oseb, med njimi tudi nekdanjega ministra za gradbeništvo, kar sproža številna vprašanja: Je to znak, da se Srbija resno loteva korupcije, ali gre zgolj za “klasičen lov na grešne kozle”?

Analiza dokumentacije je razkrila, da naj bi pri gradnji in kasnejši obnovi nadstreška uporabljali poceni materiale, daleč od standardov, ki bi jih morala zagotavljati gradbena industrija. Ironično, morda celo absurdno, je, da je bil nadstrešek pred nekaj meseci slavljen kot “modernizacija infrastrukture”. Če je to modernizacija, potem bi si marsikdo želel “zastarelosti”, ki ne pada ljudem na glavo.

Javni odzivi: So ljudje res presenečeni?

Sarkastično bi lahko rekli, da v Srbiji nič več ne preseneča – niti takšne katastrofe, ki so posledica kombinacije malomarnosti, pohlepa in pomanjkanja nadzora. Ljudje se množično zbirajo na kraju nesreče, prižigajo sveče in polagajo rože, kar priča o globoki žalosti. Hkrati pa družbena omrežja eksplodirajo z jeznimi komentarji. Eden od zapisov, ki se je razširil kot virus, se glasi: “Zrušil se je nadstrešek, zrušila se je tudi vera v državo.” Kdo bi jih lahko obsojal? Statistike kažejo, da se je v zadnjem desetletju v Srbiji zgodilo več podobnih nesreč, kjer so bile kazni za odgovorne – če so jih sploh našli – simbolične ali pa jih sploh ni bilo.

Vključitev nekdanjega ministra v preiskavo je vzbudila dodatne dvome. Nekateri trdijo, da gre zgolj za politično predstavo: populistično žrtvovanje visokega uradnika, da bi se umirilo javno ogorčenje. “Seveda, aretacije so bile hitre. A vprašajte se – kdaj so bile kazni enako hitre in učinkovite?” je za portal Blic povedal pravni strokovnjak Milan Todorović. Kljub temu oblasti obljubljajo, da bo tokrat drugače. Preiskava naj bi razkrila vse povezave med gradbenimi podjetji, političnimi lobiji in državnimi institucijami, ki so omogočile, da je tako slabo izveden projekt sploh stal.

Je Slovenija kaj boljša?

Podobne nesreče nas vedno znova opozarjajo, da ni vse zlato, kar se sveti, tudi pri nas. V Sloveniji, kjer se pogosto ponašamo z visokimi standardi, bi bilo morda zanimivo preveriti, koliko objektov je bilo zgrajenih s podobno “ustvarjalnostjo” pri izbiri materialov in izvajalcev. Kolikokrat se na javnih razpisih izbere najcenejša, ne pa najbolj kakovostna ponudba? Ironično, v številnih primerih so zmagovalci razpisov prav tisti, ki imajo največ pritožb zaradi zamud ali nekakovostnega dela.

Odgovornost: Zakaj vedno čakamo na tragedije?

Dogodki v Novem Sadu niso le nesreča; so simptom širšega problema – kombinacije korupcije, neučinkovitega nadzora in pomanjkanja odgovornosti. Naj bo to Srbija, Slovenija ali katera druga država v regiji, se pogosto zdi, da je treba čakati na katastrofo, da se začnejo postavljati prava vprašanja. Koliko življenj je vredno prihraniti nekaj denarja na projektu? Koliko tragedij je potrebnih, da se začne resnično ukrepati?

Kaj sledi?

V Srbiji so obljube o reformah pogoste, a kratkotrajne. Tokrat naj bi preiskava zajela več kot le posamezne odgovorne osebe; preverjajo se celotni projekti, ki jih je izvajalo podjetje, povezano z nadstreškom. Aretacije morda prinašajo začasno zadovoljstvo, toda ali bodo prinesle tudi dolgoročne spremembe?

Konec koncev, zgodba iz Novega Sada ni nova. Preplet korupcije, neodgovornosti in tragedije je scenarij, ki se ponavlja – dokler ljudje ne postavijo zahteve: dovolj je! Morda je to najbolj grenka resnica takšnih nesreč. Medtem ko ljudje žalujejo, nekje že nastajajo novi “projekti”, ki bodo slej ko prej zopet vzbudili vprašanje: je človekovo življenje res tako poceni?

Napisal: N. Z.

Vir: www