Pod krinko mlajšega mladoletnika naj bi se skupina fantov z moškim dogovorila za zmenek, ta pa je nanj pristal.

Policijska preiskava oktobrskega ropa v okolici Poljčan se bo za štiri mladoletnike končala z ovadbo zaradi nasilništva, a je v policijskem postopku pristal tudi moški, ki je rop prijavil, saj ga sumijo, da naj bi se dogovarjal za spolni odnos z osebo, mlajšo od 15 let, piše današnji Večer. Kot še dodaja časnik, naj bi šlo za lokalnega politika.

Po navedbah časnika naj bi se 37-letni moški za zmenek dogovoril z mlajšim mladoletnikom, ko naj bi prispel na kraj dogodka v okolici Poljčan, pa naj bi ga jezni fantje napadli iz zasede, mu odvzeli telefon in avto ter ga prisilili, da se je slekel.

Kot so 19. oktobra sporočili s Policijske uprave Maribor, naj bi eden izmed roparjev moškega udaril, nato pa je druščina moškemu odvzela ključe avtomobila in se odpeljala. Policisti so ukraden avtomobil našli kmalu po prijavi ropa in javnosti sporočili, da preiskavo intenzivno nadaljujejo.

V dogajanje vpleten lokalni politik

Da naj bi bil v dogajanje vpleten lokalni politik, je prvi poročal spletni portal Lokalec.si in takrat navajal, da so se mladoletniki moškemu domnevno hoteli maščevati zato, ker so o njem izvedeli, da naj bi se bil za intimna srečanja dogovarjal z mladoletniki.

Pod krinko mlajšega mladoletnika naj bi se skupina fantov z moškim dogovorila za zmenek, ta pa je nanj pristal. Ko je prispel na cilj, so ga 17-letni fantje napadli. Na zaslišanju na policiji naj bi najstniki zatrjevali, da je imel politik na telefonu precej fotografij mladoletnih fantov v kočljivih pozah, česar pa policija po podatkih Večera še ni uspela preveriti, saj da so napadalci njegov telefon odvrgli v reko.

Na Policijski upravi Maribor so za časnik potrdili, da četverica mladoletnikov ni več osumljena ropa, saj so kriminalisti očitke zoper njih strnili v nasilništvo, za kar kazenski zakonik predvideva več kot trikrat nižjo sankcijo kot za rop. Policija preverja tudi obstoj znakov morebitnih drugih kaznivih dejanj, katerih, pa niso razkrili.

Možakar, ki si je domnevno obetal intimne trenutke z mlajšim mladoletnikom, je 37-letni Matej Zorko, dornavski župan, ki funkcijo župana opravlja nepoklicno, navajajo Slovenske novice.

Status osumljenega ima po podatkih Večera zdaj tudi žrtev napada, ki si je domnevno obetal intimne trenutke z mlajšim mladoletnikom. Na policiji za Večer niso potrdili, ali je 37-letni politik osumljenec. “Poudarjamo, da policija vseh svojih postopkov, že izvedenih ukrepov, preiskovalnih dejanj in načrtov o nadaljevanju preiskave ter podrobnosti primera ne more razkrivati javnosti, saj bi tako ogrozili samo preiskavo, ki še poteka, prav tako bi izpostavili mladoletnike, katerih pravice je treba še posebej varovati,” so pojasnili.

Domnevni osumljenec se na vprašanja Večera še ni odzval.

nd,STA, Foto: občina Dornava

Včeraj je v Ribnici potekal shod v podporo domačemu županu Samu Pogorelcu, ki je zadnja dva meseca najbolj glasen tudi na nacionalni ravni pri opozarjanju na romsko problematiko.

ŠKOCJAN – „Romska problematika v  JV Sloveniji je dosegla najnižji nivo v samostojni Sloveniji. Vsi pozivi obupanega prebivalstva politiki, ki sprejema zakonodajo in ukrepe za reševanje težav ne zaležejo nič. Na tiskovni konferenci smo obvestili o združitvi več civilnih iniciativ in dopisu predsedniku vlade z zahtevo, da se nas aktivno vključi v pripravo ukrepov za reševanje romske problematike. Žal do danes predsedniku vlade ni bilo vredno odgovoriti na naš dopis. V četrtek, 19.9. ima ob 10.uri v Škocjanu v kulturnem domu sejo Medresorska vladna komisija za urejanje položaja Romov. Ta trenutek bomo združene civilne iniciative izkoristili, da z protestnim shodom pred kulturnim domom podkrepimo to zahtevo. Le ta pa bo zgolj začetek naših aktivnosti za dosego končnega cilja, to je normalizacija stanja v JV Sloveniji v korist izboljšanja odnosov med romskim in večinskim prebivalstvom, ki je v tem trenutku na alarmantnem,“ je zapisal Silvo Mesojedec, ki vodi civilne iniciative, ki opozarjajo na romsko problematiko na jugovzhodu Slovenije – predvsem v Posavju, na Dolenjskem in Beli krajini. Danes bo tako protest v Škocjanu.

Župan opozarja

„Nismo zadovoljni s stanjem varnosti. Delamo, da vzpostavimo stanje, ki bo za vse nas na taki stopnji, da bomo vsi zadovoljni,“ je včeraj v Novem mestu povedal Boštjan Pokljukar, minister za notranje zadeve. Na delu je več policistov kot sicer. Na Dolenjskem, kjer je sedem romskih naseljih, življenje romske skupnosti v minulih tednih kontrolira večje število policistov: tako na konjih, s psi vodniki, enotami na terenu, helikopterji in droni.

„Samo z delom policije ne bomo tega rešili. Soočeni smo z vedno bolj drznimi dejanji, ki se bodo zgodila slej ko prej… Naš glavni poziv vsem odločevalcem v Ljubljana je, da razumejo zelo zahtevno problematiko,“ je včeraj za TV Slovenija na redni novinarski konferenci opozoril Gregor Macedoni, župan MO Novo mesto.

Podpora Pogorelcu

Včeraj je v Ribnici potekal shod v podporo domačemu županu Samu Pogorelcu, ki je zadnja dva meseca najbolj glasen tudi na nacionalni ravni pri opozarjanju na romsko problematiko. „Nismo nestrpni, a pravila morajo veljati za vse,“ so za TV Slovenija povedali Ribničani.

Romska problematika na Dolenjskem in v Beli krajini je kompleksen in dolgotrajen izziv, ki vključuje različne socialne, ekonomske in kulturne dejavnike. Romi so tradicionalno prisotni na tem območju, predvsem v občinah kot so Novo mesto, Šentjernej, Metlika, Črnomelj in Kočevje. Kljub večstoletni prisotnosti pa se Romi pogosto soočajo z izzivi, kot so socialna izključenost, brezposelnost, slabe bivalne razmere in nizka raven izobrazbe.

Glavni izzivi pri romski problematiki

Zdravstvo in socialna varnost: Zaradi slabih življenjskih razmer in težav z dostopom do zdravstvenih storitev imajo Romi pogosto slabše zdravstveno stanje. Socialne in zdravstvene institucije se trudijo, vendar je pomanjkanje sredstev in kapacitet ovira pri obravnavi specifičnih potreb romske skupnosti.

Socialna izključenost in stigmatizacija: Romi so pogosto marginalizirani in stigmatizirani, kar vodi do socialne izključenosti. Diskriminacija se kaže v dostopu do zaposlitve, izobraževanja in zdravstvenih storitev. Negativni stereotipi otežujejo njihovo vključevanje v širšo družbo.

Izobraževanje: Šolanje Romskih otrok na Dolenjskem in v Beli krajini je eden izmed ključnih izzivov. Zaradi jezikovnih ovir, nerednega obiskovanja šole in socialnih težav mnogi otroci ne dokončajo osnovne šole ali dosegajo nižje učne uspehe. Integracija Romskih otrok v šolski sistem je pogosto otežena tudi zaradi predsodkov in segregacije.

Bivalne razmere: Romska naselja na tem območju so pogosto nelegalna ali slabo urejena. Težave z infrastrukturo, kot so pomanjkanje dostopa do vode, elektrike in kanalizacije, še dodatno poglabljajo socialne in zdravstvene težave.

Zaposlovanje: Brezposelnost med Romi je izjemno visoka. Večinoma se soočajo z nizko stopnjo izobrazbe, kar otežuje njihovo zaposljivost. Pogosto so odvisni od socialnih prejemkov, kar vodi do začaranega kroga revščine.

Pobude in rešitve:

Kljub številnim izzivom so v zadnjih letih bile uvedene nekatere pobude za izboljšanje položaja Romov. Med njimi so:

• Izobraževalni programi: Nekatere občine in šole izvajajo programe za boljšo integracijo Romskih otrok v šolski sistem, vključno z dodatnimi učnimi urami, pomočjo pri učenju in vključitvijo Romskih asistentov.
• Stanovanjske rešitve: Na Dolenjskem in v Beli krajini so bile v preteklosti realizirane nekatere pobude za urejanje romskih naselij, kot so gradnja novih hiš ali legalizacija obstoječih. A vendarle so ti ukrepi pogosto nezadostni glede na potrebe.
• Zaposlitveni projekti: Nekateri projekti so usmerjeni v povečanje zaposljivosti Romov z usposabljanji, vključitvijo v javna dela in spodbujanjem podjetništva v Romskih skupnostih.
• Sodelovanje z nevladnimi organizacijami: Nevladne organizacije imajo pomembno vlogo pri reševanju romske problematike, saj izvajajo projekte, ki izboljšujejo pogoje življenja, omogočajo lažji dostop do zdravstvenih storitev in spodbujajo socialno vključenost.

Sklep:

Romska problematika na Dolenjskem in v Beli krajini zahteva celovit pristop, ki vključuje reševanje vprašanj socialne izključenosti, izobraževanja, zaposlovanja in bivalnih razmer. Potrebna je večja vključenost lokalnih oblasti, nevladnih organizacij in širše javnosti, da bi dosegli trajnostne spremembe in izboljšanje kakovosti življenja Romov v teh regijah. Predvsem pa morajo država in Romi narediti svojo domačo nalogo. To je osnova, da se zadeve premaknejo.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona TV Slovenija