Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Zberimo 100.000 € za otroke! “Za spremembo spola na račun ZZZS – to pa imamo,” se razburja Jelinčič

Ali je pravično, da ZZZS financira spremembe spola, medtem ko otroci čakajo na zdravljenje?

LJUBLJANA – Razprava o porabi sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je te dni, zahvaljujoč Zmagu Jelinčiču Plemenitemu, dobila povsem novo razsežnost. Tokrat ne gre za dolgočasno birokratsko debato o porabi javnih sredstev, temveč za moralno dilemo, ki se zdi kot izrezana iz kakšnega sodobnega družbenega eksperimenta: kdo je bolj upravičen do pomoči – transspolna oseba, ki potrebuje hormonsko terapijo, ali otrok, ki nosi ognjeno znamenje na obrazu?

“Za to, da si nekateri na račun ZZZS spreminjajo spol, to pa imamo. Sramota!” je na družbenem omrežju zapisal Jelinčič in dodal še fotografijo otrok z vidnimi rdečimi lisami na obrazu. Seveda, odziv javnosti ni izostal – eni so mu ploskali, drugi zavijali z očmi, tretji pa zastavili vprašanje: ali je naša zdravstvena blagajna res tako polna, da zmore vse?

ZZZS: prioritete ali populizem?

Ko pogledamo številke, postane jasno, da gre za resen znesek. Več kot 526.000 evrov je ZZZS namenil postopkom sprememb spola, kar vključuje hormonsko terapijo, kirurške posege in psihološko podporo. Takšni postopki so ključni za izboljšanje kakovosti življenja transspolnih oseb, katerih duševno zdravje je pogosto močno prizadeto. Z vidika človekovih pravic – nesporno. A kaj pa tisti, ki nimajo niti osnovnega dostopa do potrebne oskrbe?

ZZZS je financiral že več kot 526.000 € za spremembe spola

Na drugi strani imamo otroke z ognjenimi znamenji. Ti otroci pogosto ne le, da trpijo zaradi zdravstvenih zapletov, povezanih z znamenjem (npr. odebeljena in občutljiva koža, ki lahko povzroča infekcije ali druge težave), ampak so tudi vsakodnevno izpostavljeni psihološkemu pritisku. Si predstavljate otroka v šolski klopi, ko mu sošolec na ves glas reče: “Zakaj imaš to rdečo packo na obrazu?” Za te otroke zdravljenje ni le kozmetični poseg – je nuja, ki bi jim omogočila normalno otroštvo.

Ognjena znamenja in realnost slovenskega zdravstva

Slovensko javno zdravstvo ne premore posebnega PDL laserja, ki je nujen za zdravljenje ognjenih znamenj. Tako se starši znajdejo v situaciji, ko morajo iskati rešitve na zasebnem trgu ali v tujini. A cena? Povprečna terapija z laserjem lahko preseže več tisoč evrov. Si to lahko privoščijo vsi? Seveda ne.

Društvo Viljem Julijan, ki se zavzema za otroke z redkimi boleznimi, je zato začelo božično zbiralno akcijo, s katero želijo zbrati 100.000 evrov za nakup laserja, ki bi ga podarili Dermatovenerološki kliniki v Ljubljani. Njihova pobuda ni le plemenita, temveč tudi nujno potrebna – a resno, zakaj morajo starši zbirati sredstva za nekaj, kar bi moralo biti osnovna zdravstvena pravica? To ni vprašanje solidarnosti, ampak sistemske pomanjkljivosti. “V 21. stoletju zbiramo denar za laser, medtem ko država financira vse od sprememb spola do estetskih operacij nosov?” se sprašujejo kritiki. In, roko na srce, verjetno imajo prav?

Moralni prepad med pravicami in prioritetami

Vprašanje torej ni, ali transspolne osebe potrebujejo zdravstveno oskrbo – seveda jo. A kdo določa, kaj je bolj pomembno? Sistem je zasnovan tako, da naj bi zagotavljal enakopravnost za vse, toda realnost kaže drugače. Zdravstvena blagajna je omejena in vselej bo nekdo potegnil krajšo. Tokrat so to otroci.

Deklica s prirojenimi znamenji.

Kaj pa številke? V Sloveniji se letno opravi nekaj deset postopkov spremembe spola, medtem ko bi laser za ognjena znamenja lahko pomagal stotinam otrok. A namesto da bi vlada zagotovila sredstva za nakup, starši čakajo na božični čudež in dobre ljudi.

Je humanitarna akcija res rešitev?

Lahko bi rekli, da gre za izraz solidarnosti, toda v resnici gre za sistemski problem. Humanitarne akcije so pogosto le obliž na globoke rane, ki jih pušča neurejen zdravstveni sistem. “Namesto da bi država reševala težave, jih prepušča prostovoljnim prispevkom in dobrodelnosti,” pravijo starši otrok s težavami. In dodajajo: “A kaj, ko je tako lažje – manj političnega trenja, več odobravanja volivcev.”

Ko gledamo to dilemo – spremembe spola proti zdravljenju otrok – se zdi, da nihče ne zmaguje. Transspolne osebe končno dobivajo prepotrebno pomoč, a cena je visoka: otroci ostajajo spregledani. Je to res družba, ki jo želimo? Ena, kjer so osnove prepuščene naključnim dobrodelnim akcijam? Odgovor morda ni enostaven, a ena stvar je jasna – brez sistemskih sprememb bodo žrtve še naprej najbolj ranljivi.

Napisal: N. Z.

Vir: Velenjčan.si, www, Freepik, X

Ste bolni? Plačujete zavarovanje, zdravljenja pa ne bo, ker bodo te storitve ukinjene!

LJUBLJANA – Zakaj sploh plačujemo zdravstveno zavarovanje, če si moramo za zdravljenje jemati kredit? Dolge čakalne dobe, pomanjkanje zdravnikov in vedno večje preusmerjanje pacientov v zasebni sektor nas pripeljejo do ključnega vprašanja: ali še živimo v državi, kjer ima javno zdravstvo vlogo varuha zdravja za vse, ali smo le še opazovalci njegovega razpada?

Grožnja z ukinitvijo nenujnih terciarnih storitev

Slovensko zdravstvo se sooča z drastičnimi odločitvami. Zaradi kroničnega pomanjkanja kadrov in finančnih sredstev v UKC Ljubljana razmišljajo o začasni ukinitvi določenih nenujnih terciarnih storitev, ki vključujejo zahtevnejše medicinske posege. Gre predvsem za obravnavo malignih bolezni, bolj kompleksnih kirurških posegov ter infekcijskih obolenj, kjer je potrebno multidisciplinarno zdravljenje.

Te odločitve so posledica preobremenjenosti sistema, ki ni več sposoben zagotavljati storitev na nivoju, ki bi ga ljudje pričakovali in za katerega plačujejo zavarovanje. Če bodo te storitve res ukinjene, bodo najhuje prizadeti prav tisti bolniki, ki potrebujejo najzahtevnejše obravnave, saj bodo ti prisiljeni iskati pomoč v tujini ali pri zasebnikih – kar pa za marsikoga finančno preprosto ni izvedljivo. Ob tem se poraja ključno vprašanje: ali smo kot družba pripravljeni sprejeti, da najšibkejši plačajo najvišjo ceno?

To vprašanje je na mestu, saj trenutne razmere kažejo na to, da je naš zdravstveni sistem na robu zmogljivosti – in če ne bo konkretnih reform, bo ta rob hitro prestopljen. 

Ko čakalna doba postane vprašanje preživetja

Mnogi Slovenci bi lahko povedali podobno zgodbo: vse, kar so želeli, je bil en specialistični pregled – nič velikega, samo nekaj, kar bi jim olajšalo bolečine ali rešilo življenje. Pa so namesto zdravniškega pregleda dobili datum: čez pol leta, leto ali celo dlje. In potem? Kaj ti ostane? Sprejmeš situacijo in čakaš, da bo tvoje zdravje še slabše, ali zagrabiš denarnico in poiščeš pomoč drugje?

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so čakalne dobe za ortopedske preglede ponekod daljše od enega leta. Pri onkoloških storitvah, kjer vsak teden šteje, pa je stanje še bolj srhljivo. To ne postavlja le vprašanj o organiziranosti sistema, ampak tudi o osnovni človeškosti naše družbe. Kako smo lahko prišli do točke, ko je dostop do zdravljenja privilegij?

Samoplačniške storitve: rešilna bilka ali kladivo po žepu?

Zdi se, da je rešitev za mnoge postala samoplačniški sistem – ampak kakšna rešitev je to? Je to res izhod, ali le dokaz, da javno zdravstvo ne zmore več? Ko posameznik plača za pregled ali poseg iz lastnega žepa, ne razbremeni le sistema, ampak pogosto občutno zmanjša stanje na svojem bančnem računu.

“Sicer ne čakate več, vendar vas obravnava stane toliko, da razmišljate, ali bi bilo bolje poplačati kredit ali preveriti kri,” pripomni Peter, ki se je moral za operacijo kolena obrniti na zasebno kliniko. Poroča STA. Samoplačniške storitve so za marsikoga rešilna bilka, a hkrati tudi simbol tistega, kar v sistemu ne deluje.

Ekonomija in javno zdravstvo: kdo resnično profitira?

Ob pogledu na vse večje število samoplačniških storitev postane jasno, da se denar – ki bi moral ostati v javnem zdravstvu in ga izboljšati – preusmerja v zasebni sektor. In to nas vodi v začarani krog: manj denarja za javno zdravstvo pomeni slabše storitve, kar posledično prinaša še več samoplačniških pregledov.

Twitter komentar Sama Vesela, da bi morala ZZZS in Ministrstvo za zdravje pacientom, ki se odločijo za samoplačniške storitve, poslati zahvalno pismo, ker “pomagajo reševati stisko s kadri in denarjem”, je ciničen, a morda še kako na mestu. Twitter, 26. november 2024.

Solidarnost – je to le še beseda na papirju?

Ob vsaki politični razpravi o zdravstvu se omenja solidarnost – ampak ali ta res obstaja, če si nekdo lahko privošči operacijo, drugi pa ne? Če nekdo v Ljubljani lahko najde zasebnega specialista, medtem ko pacient iz Kočevja te možnosti nima, je jasno, da solidarnost postaja privilegij, ne pravica.

Poleg tega so razmere za zdravstvene delavce vse bolj neznosne. Podhranjenost sistema, pomanjkanje kadra in vse večje administrativne obremenitve vodijo do tega, da zdravstveni delavci zapuščajo javni sektor ali celo državo. Vlada sicer obljublja spremembe, a za zdaj so te vidne zgolj na papirju. Obenem se poraja vprašanje: ali sploh še obstaja politična volja, da se ta kolaps ustavi?

Kako naprej?

Reforme so nujne. Povečanje financiranja, boljša organizacija, digitalizacija in izboljšanje pogojev za zdravstvene delavce so le nekateri izmed predlogov. A vse to bo brez politične volje le še ena zbirka praznih obljub. Če se ne bomo resno lotili težav, bomo čez nekaj let živeli v državi, kjer bo javno zdravstvo le še na papirju – za zdravljenje pa bomo vsi morali posegati po kreditih.

Plačujemo, čakamo, a smo res vsi enaki?

Slovensko zdravstvo, ki bi moralo biti dostopno vsem, se vse bolj odmika od te ideje. Samoplačniške storitve, čeprav včasih nujne, niso rešitev, ampak simptom sistemske bolezni. Vprašanje je preprosto: bomo kot družba dovolili, da nas dolgovi in čakalne dobe uničijo, ali bomo zahtevali spremembe, ki bodo vrnile dostojanstvo in solidarnost v zdravstvo?

Napisal: N. Z.

Vir: www, X

“Več kot 21 zdravnikov v Kranju že od februarja 2023 ne sprejema novih bolnikov,” kdo bo odgovarjal?!

LJUBLJANA – Usodne reforme v zdravstvu: Kdo bo odgovarjal?

Slovensko zdravstvo se pripravlja na korenite reforme, ki naj bi reševale trenutne težave, vendar pa opozarjajo zdravniki in številni strokovnjaki, da lahko te spremembe prinesejo katastrofalne posledice, zlasti za državljane, ki vsak mesec plačujejo zdravstveno zavarovanje.

Predvidene reforme, ki so jih napovedale pristojne institucije (vlada), uvajajo določene spremembe v financiranju in upravljanju zdravstva. Ena izmed ključnih točk je razmejitev med javnim in zasebnim zdravstvom, kar bo vplivalo na dostopnost zdravstvenih storitev za vse državljane.

Zdravniki opozarjajo na nevarnosti

Slovenski zdravniki so že glasno opozorili na nevarnosti, ki jih prinašajo te reforme. Zdravstvena zbornica Slovenije je jasno izpostavila, da lahko predlogi vlade povzročijo večjo obremenitev javnega zdravstva, kar bo vodilo do še daljših čakalnih vrst in nižje kakovosti oskrbe. Še posebej pa skrbi dejstvo, da vlada pripravlja reforme brez pravega dialoga z zdravstvenimi delavci.

“Te poteze bodo imele neposreden vpliv na kakovost oskrbe, saj že zdaj trpimo zaradi pomanjkanja kadra in sredstev,” je dejal predstavnik Slovenske zdravniške zbornice (vir: Slovenska zdravniška zbornica). Zdravniki opozarjajo, da bi morali najprej analizirati trenutne razmere in pripraviti ukrepe, ki bi izboljšali učinkovitost sistema, namesto da se poskuša preoblikovati vse hkrati.

Odpovedi se že vrstijo

Zaradi napovedanih zdravstvenih reform v Sloveniji se že opažajo prve posledice tudi v vrstah zdravnikov. Več kot 21 zdravnikov v Kranju je že februarja 2023 prenehalo sprejemati nove paciente. Poleg tega so večkrat javno izrazili nestrinjanje z reformami in celo grozili z odpovedmi, če se spremembe ne bodo prilagodile. V pismu ministru za zdravje so izrazili zaskrbljenost zaradi preobremenjenosti in slabih delovnih pogojev, kar bi jih prisililo, da odpovejo svoje pogodbe do konca marca.

Poleg tega obstajajo napovedi, da se bo število zdravniških odpovedi še povečalo, če vlada ne bo spremenila svojega pristopa k reformam. Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da bi to lahko privedlo do drastičnega pomanjkanja zdravstvenega osebja, saj bo vse več zdravnikov izbralo delo v tujini ali v zasebnem sektorju. To bi dodatno obremenilo javno zdravstvo, ki se že tako sooča z dolgimi čakalnimi dobami in pomanjkanjem osebja.

Posledice razmejitve javnega in zasebnega

Razmejitev med javnim in zasebnim zdravstvom pomeni, da bi se večina storitev prenesla na zasebne ponudnike, kar bi povečalo stroške za posameznike. To bi najbolj prizadelo socialno šibkejše skupine, ki si dodatnih stroškov ne morejo privoščiti. Čeprav bi imeli premožnejši dostop do hitrejših in kakovostnejših storitev, bi večina ljudi ostala odvisna od preobremenjenega javnega sistema.

“Če bo ta reforma sprejeta, se bodo razmere za bolnike drastično poslabšale. Javno zdravstvo bo postalo dostopno samo še na papirju,” opozarja neimenovani vir iz zdravstvenih krogov (vir: Slovenska zdravniška zbornica).

Kaj to pomeni za državljane, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje?

Državljani, ki vsak mesec plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje, so ogorčeni, saj reforme ne prinašajo izboljšav, temveč zgolj prelagajo odgovornost in stroške na posameznike. Zdravstveno zavarovanje naj bi zagotavljalo dostop do brezplačne zdravstvene oskrbe, vendar bi spremembe pomenile, da bodo ljudje še vedno plačevali, a storitve bodo manj dostopne. To postavlja vprašanje, ali reforma dejansko varčuje pri državnih sredstvih ali zgolj povečuje dobičke zasebnih izvajalcev.

Dolge čakalne vrste in pomanjkanje osebja

Zdravstveni delavci že zdaj opozarjajo, da bodo daljše čakalne vrste postale norma, če bo zmanjšanje sredstev za javno zdravstvo izvedeno. Mnogi bolniki, zlasti tisti z resnejšimi zdravstvenimi težavami, bodo prisiljeni iskati pomoč v zasebnem sektorju, kar bo povečalo finančni pritisk na družine.

“Kdor si ne bo mogel privoščiti zasebnega zdravljenja, bo prepuščen javnemu sistemu, kjer pa bo kakovost storitev padla,” je dejala medicinska sestra z ljubljanskega UKC-ja, ki želi ostati anonimna.

Brez dialoga ni sprememb

Velika težava reform je tudi pomanjkanje dialoga med vlado in zdravstvenimi delavci. Reforme se pripravljajo brez upoštevanja izkušenj tistih, ki so vsakodnevno vključeni v zdravstveni sistem, kar je že sprožilo proteste med medicinskim osebjem. Ali lahko vlada resnično sprejme učinkovite reforme, če ne posluša ljudi, ki so najbolj vpeti v sistem?

“Nihče nas ni vprašal, kako izboljšati razmere v zdravstvu, namesto tega nas postavljajo pred dejstva,” je bil oster predstavnik sindikata zdravnikov (vir: Reporter).

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je trenutno na čelu zdravstvenega sistema, kjer se sooča z mnogimi izzivi, vključno s kritikami na račun načrtovanih reform in slabega upravljanja sektorja. Prevolnik Rupel je strokovnjakinja za zdravstveno ekonomijo, s poudarkom na kakovosti življenja in učinkovitosti dodeljevanja virov v zdravstvu. Njena kariera obsega več vodilnih položajev, med drugim je bila svetovalka pri ZZZS in članica Strateškega sveta za zdravstvo.

Kljub njenim strokovnim izkušnjam je njeno delo obremenjeno z nekaterimi pomembnimi napakami. Ena najbolj odmevnih kritik je povezana s pomanjkanjem dialoga z zdravstvenimi delavci in sindikati, kar je pripeljalo do stavke zdravnikov in zobozdravnikov. Prav tako se sooča z očitki glede nezadostnega reševanja težav v zvezi s čakalnimi dobami in pomanjkanjem kadra, kar je še dodatno poglobilo krizo v slovenskem zdravstvu.

Potrebna je odgovornost

Če reforme ne bodo skrbno pripravljene in izvedene, bo to lahko povzročilo nepopravljivo škodo za celoten sistem. Zdravstvo je temelj vsake družbe, in ko se zruši, trpi celotno prebivalstvo. Slovenski zdravstveni sistem potrebuje premišljene, podatkovno podprte reforme, ne pa hitrih in nepremišljenih potez.

Ali bodo vlada in odgovorni uspeli najti skupno rešitev, preden bo prepozno, ostaja vprašanje. Kdo bo odgovarjal, če se bodo napovedane katastrofalne posledice uresničile?

Napisal: N. Z.

Vir: www, X, zajem zaslona FB

ZZZS je financiral že več kot 526.000 € za spremembe spola

LJUBLJANA – Spremembe spola v Sloveniji so tema, ki vedno znova odpira razprave v javnosti. Od leta 2019 so bili v Sloveniji odobreni številni posegi, povezani s spremembo spola, ki jih financira ZZZS, kar je sprožilo tako podporo kot polemike v javnosti.

30 oseb prejelo odobritev posega

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je od leta 2019 odobril medicinske posege za spremembo spola 30 osebam, kar pomeni, da približno pet oseb letno prejme zeleno luč za takšen postopek. Ti postopki so pogosto zelo zapleteni in vključujejo vrsto različnih operacij, ki se izvajajo skozi daljše časovno obdobje. Večina teh operacij se zaradi pomanjkanja specialistov v Sloveniji izvaja v tujini, predvsem v Srbiji, kjer deluje znani kirurg Miroslav Đorđević. Po podatkih ZZZS je bilo od leta 2019 odobrenih 76 posegov, katerih skupna vrednost znaša nekaj več kot pol milijona evrov (približno 526.000 evrov), pri čemer je najdražji poseg stal 31.595 evrov (poroča 24ur.com).

“To popi**** v kaki državi živimo majke mi,” financiranje spremembe spola iz strani ZZZS-ja komentira Grega (VIDEO)

Financiranje in politične razprave

Financiranje spremembe spola iz obveznega zdravstvenega zavarovanja je že dlje časa del zdravstvenega sistema v Sloveniji. Kljub temu so politične razprave na to temo postale vse glasnejše, predvsem s strani stranke NSi, ki predlaga ukinitev financiranja tovrstnih posegov. V poslanski pobudi so predlagali, da se iz pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja izključijo postopki za medicinsko spremembo spola, kar pa je naletelo na številne kritike iz javnosti in strokovnih krogov (poroča MMC RTV Slovenija).

Kljub temu ZZZS opozarja, da so postopki za spremembo spola že dolgo del obveznega zdravstvenega zavarovanja in niso novi. Zanimivo je, da so bili ti postopki financirani tudi pod vlado, v kateri je sodelovala NSi, kar je sprožilo vprašanja o doslednosti njihovega stališča glede financiranja (dodaja Siol.net).

Psihiatrična podpora ključna v postopku

Preden je kirurška sprememba spola možna, mora oseba opraviti dolgotrajno psihiatrično obravnavo, ki vključuje oceno psihološkega stanja ter potrjevanje medicinskih pogojev. Ključna vloga pri tem procesu pripada Psihiatrični kliniki Ljubljana, kjer konzilij zdravnikov ugotavlja, ali oseba izpolnjuje vse potrebne pogoje za spremembo spola. Šele po tej obravnavi in hormonski terapiji lahko pride do kirurških posegov. V Sloveniji ni mogoče kar na hitro sprejeti odločitve o spremembi spola, kot opozarjajo nekateri kritiki, ker je postopek zahteven in dolgotrajen (poročajo v kliniki Ljubljana, vir: MMC RTV Slovenija).

Operacije v Srbiji – najpogostejša izbira

Po upokojitvi slovenskega kirurga, ki je bil specializiran za genitalne operacije, večina slovenskih pacientov odhaja na operacije v Beograd, kjer v kliniki ST medica deluje svetovno znani kirurg Miroslav Đorđević. Đorđević je postal znan tudi v svetovnih medijih, saj je med njegovimi pacienti tudi Chaz Bono, sin slavnih glasbenikov Cher in Sonnyja Bona. ZZZS financira te operacije tudi v tujini, saj gre za medicinsko potrebne posege, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja pacientov (poročajo Slovenske novice).

Podpora transspolni skupnosti in širša javnost

Medtem ko je financiranje spremembe spola predmet številnih razprav, transspolna skupnost poudarja, da gre za temeljne pravice oseb, ki trpijo zaradi neskladja med svojim biološkim spolom in spolno identiteto. Transspolne osebe v Sloveniji pogosto opozarjajo na stigmatizacijo in diskriminacijo, s katero se srečujejo, in zato podpirajo ohranitev financiranja tovrstnih postopkov. Zavod TransAkcija, ki nudi podporo transspolnim osebam, izpostavlja, da so ti postopki nujni za zagotavljanje boljše kakovosti življenja. “Gre za postopke, ki temeljijo na medicinski potrebi in niso stvar izbire, temveč reševanja osebne stiske,” poudarjajo na Zavodu TransAkcija.

Pravni vidiki in sodbe EU

Pomembno pravno vprašanje glede spremembe spola je tudi mednarodno priznanje takšnih sprememb. Evropsko sodišče je nedavno presodilo, da države članice EU ne smejo zavrniti priznanja zakonitih sprememb imena in spola, ki so bile pridobljene v drugi državi članici. Ta sodba je ključna za pravice transspolnih oseb v Evropski uniji, saj zagotavlja, da imajo pravico do proste izbire kraja prebivanja in svobode gibanja znotraj EU, ne da bi se srečevali z birokratskimi ovirami zaradi svoje spolne identitete (vir: Sodišče Evropske unije).

Tema spremembe spola v Sloveniji še naprej deli javnost, a dejstvo ostaja, da ZZZS še naprej financira te posege kot del pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Postopki so dolgotrajni in vključujejo psihiatrično podporo ter strokovno oceno, kar zagotavlja, da je sprememba spola temeljito premišljena in medicinsko utemeljena odločitev.

Napisal: N. Z.

Vir: www, FB

“Največje zlo slovenskega zdravstva je ZZZS,” meni Zmago Jelinčič Plemeniti

LJUBLJANA – Zdravstvo pod drobnogledom: Ali je ZZZS največje zlo slovenskega zdravstva?

Zadnje čase se v Sloveniji odvijajo vse bolj vroče razprave o zdravstvenem sistemu in njegovih pomanjkljivostih. Na družbenih omrežjih in v javnosti so v ospredju kritike usmerjene proti Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Po mnenju mnogih je ta ustanova odgovorna za počasno in neučinkovito obravnavo pacientov. Najglasnejši kritik v zadnjih dneh je bil politik in nekdanji poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je ZZZS označil za glavni problem slovenskega zdravstva.

Kdo je kriv za dolge čakalne vrste?

Jelinčič je v svojem zapisu na Facebooku izpostavil, da pacienti ne želijo čakati, da se zdravstveni zavodi odločijo, katere storitve bodo plačane in katere ne. Po njegovem mnenju bi morali zdravnike čim prej postaviti na trg in omogočiti bolj fleksibilen sistem, kjer bi bila dostopnost do zdravstvenih storitev hitrejša. “Pacienta ne zanima, ali je zdravnik zaposlen v javnem zavodu ali je zasebni koncesionar,” je poudaril Jelinčič. Bolj kot birokracija ga skrbi hitrost obravnave, ki je v trenutnem sistemu počasna in pogosto neučinkovita.

Odziv javnosti na socialnih omrežjih

Objava je sprožila val odzivov, tako pozitivnih kot negativnih. Nekdo je komentiral, da je največja napaka slovenskega zdravstvenega sistema množični uvoz prebivalcev iz bivše Jugoslavije, kar po njegovem mnenju obremenjuje že tako šibek zdravstveni sistem. Poleg tega so mnogi kritizirali politiko in vlade preteklih let, ki naj bi po mnenju uporabnikov socialnih omrežij “zajebale zdravstvo” (komentatorji na Facebooku).

Primer dolge čakalne dobe na operacijo

V razpravo so se vključili tudi ljudje s svojimi osebnimi izkušnjami. Eden izmed njih je opisal svojo situacijo, ko že od leta 2015 čaka na operacijo. Kljub napotnici, ki jo je prejel, mu je bil naslednji rok določen šele za leto 2025. “To pomeni, da bom na operacijo čakal 10 let,” je zapisal, pri čemer je izpostavil pomanjkanje kadra in dolge čakalne vrste, ki pestijo slovensko zdravstvo.

Težave z zdravili in financiranjem

Nekateri komentatorji so prav tako izpostavili težave z dostopnostjo do osnovnih zdravstvenih storitev, kot so zdravila in zdravljenje resnih bolezni. Ena izmed komentatork je v svojem komentarju zapisala: “ZZZS kroji in odloča, ali boš zdrav ali boš umrl”. Poudarila je, da imajo bogati privilegiran dostop do storitev, medtem ko so navadni državljani omejeni. “Niso zdravniki bogovi v belem, so bogovi v oblekah in kravatah v svojih pisarnah”, je še dodala komentatorka.

Ali bi tržno zdravstvo rešilo težave?

Zmago Jelinčič je tudi pozval Vlado Republike Slovenije, naj premisli o spremembah v zdravstvenem sistemu. Predlagal je, da bi zdravnike postavili na trg, kar bi lahko zmanjšalo čakalne dobe in omogočilo hitrejšo obravnavo pacientov. Ta predlog pa ni naletel na enoznačen odziv javnosti. Nekateri se strinjajo, da bi uvedba tržnih principov v zdravstvo lahko prinesla boljše rezultate, medtem ko drugi opozarjajo, da bi tak pristop lahko prinesel dodatne težave, predvsem za socialno šibkejše sloje prebivalstva.

Kaj kažejo statistike?

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so dolge čakalne vrste in kadrovske težave ena največjih ovir za učinkovito zdravstveno oskrbo v Sloveniji. Statistika kaže, da je čakalna doba za določene posege, kot so ortopedske operacije ali diagnostika, lahko več let. Vendar pa NIJZ opozarja tudi na dejstvo, da je slovensko zdravstvo še vedno med bolj dostopnimi v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, kljub težavam, s katerimi se sooča (NIJZ, 2023).

Kako naprej?

Slovensko zdravstvo je v prelomnem trenutku, saj je vse več pritiska na spremembe in reorganizacijo sistema. ZZZS je pogosto tarča kritik, a dejstvo je, da je problem bolj kompleksen. Kljub kritikam se postavlja vprašanje, ali bi tržni principi prinesli rešitve ali le nove težave. Vlada bo morala v prihodnjih mesecih najti rešitev, ki bo izboljšala učinkovitost zdravstva, hkrati pa ohranila dostopnost za vse državljane.

Napisal: N. Z.

Vir:

  • NIJZ (2023). Poročilo o čakalnih dobah v slovenskem zdravstvu.
  • Facebook profil Zmago Jelinčič Plemeniti

Kako do belih plomb brez doplačila? Preverite, kdo je upravičen!

S 1. oktobrom so začele veljati pomembne spremembe v pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki prinašajo številne novosti na področju zobozdravstva in medicinskih pripomočkov. Ena od ključnih sprememb je postopna ukinitev amalgamskih plomb, kar je zahteva Evropske unije. Slovenija bo ta prehod izvedla postopoma, saj bo amalgam v zobozdravstvu popolnoma opuščen do 1. julija 2026, so poudarili predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Nove pravice za mlade in ranljive skupine

Že danes imajo pravico do belih oziroma kompozitnih plomb otroci do 15. leta, nosečnice in doječe matere, prav tako so bele plombe na vidnih zobeh pravica vseh zavarovancev. Z novo zakonodajo se ta pravica širi, saj bodo od 1. januarja 2025 osebe do 26. leta starosti upravičene do belih plomb na vseh zobeh. Za vse druge zavarovance bo menjava amalgamskih plomb z belimi krita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja od 1. julija 2026.

16 milijonov evrov za prehod na bele plombe

Po besedah Ane Vodičar, direktorice področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke pri ZZZS, bodo letni stroški za prehod na bele plombe znašali približno 16 milijonov evrov. Ta sredstva bodo namenjena predvsem kritju višjih materialnih stroškov ter oblikovanju dodatnih zobozdravstvenih timov, saj je izdelava belih zalivk bolj dolgotrajna. Vendar pa vsi zavarovanci ne bodo samodejno upravičeni do zamenjave funkcionalnih amalgamskih plomb z belimi. Če je amalgamska plomba še vedno funkcionalna, bo menjava samoplačniška.

Posodobitev zobozdravstvenih materialov in protetike

Poleg postopne opustitve amalgamskih plomb prinaša novela tudi posodobitev drugih zobozdravstvenih materialov. Nekateri zastareli materiali, ki so vodili v dodatna doplačila pacientov, bodo nadomeščeni s sodobnejšimi in strokovno ustreznejšimi rešitvami. ZZZS bo prav tako financiral uporabo materiala kompomer, ki je manj občutljiv na vlago v ustih, kar bo še posebej koristno pri zdravljenju otrok.

Na področju zobne protetike bo od 1. julija 2025 omogočeno, da bodo lahko zobne vsadke vstavljali tudi izvajalci na sekundarni ravni, ne le na terciarni, kar bo izboljšalo dostopnost teh storitev.

Poenostavitve pri medicinskih pripomočkih

Tudi področje medicinskih pripomočkov prinaša pomembne novosti. Od 1. decembra 2024 bodo zavarovanci dobili dostop do sodobnejših medicinskih pripomočkov, postopki za njihovo pridobitev pa se bodo poenostavili s 1. junijem 2025. Cilj je, da zavarovane osebe hitreje pridejo do potrebnih pripomočkov, kar bo razbremenilo tudi zdravstvene delavce. Drago Perkič, vodja oddelka za medicinske pripomočke pri ZZZS, je poudaril, da so spremembe oblikovane z mislijo na večjo učinkovitost sistema in izboljšano obravnavo pacientov.

Celostna zdravstvena obravnava brez nepotrebnih čakalnih seznamov

Novela prinaša še eno pomembno novost – celostno zdravstveno obravnavo. To pomeni, da naj bi se storitve izvajale časovno strnjeno pri enem izvajalcu, s čimer se bodo izognili napotitvam pacientov na nove čakalne sezname. Ana Vodičar je poudarila, da se želijo s tem izogniti dolgotrajnim postopkom, ki pacientom prinašajo dodatne zamude in stiske.

Kaj spremembe prinašajo za prihodnost?

Z uvedbo novele pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja ZZZS sledi smernicam EU, hkrati pa se odziva na potrebe pacientov po sodobnejših materialih in učinkovitejši zdravstveni obravnavi. Zavarovanci bodo deležni boljše dostopnosti zobozdravstvenih in medicinskih storitev, kar bo dolgoročno prineslo višjo kakovost oskrbe. Ali bodo načrtovane spremembe res zmanjšale čakalne vrste in izboljšale dostopnost za vse zavarovance?

Napisal: E. K.

Vir: ZZZS, Freepik

“To popi**** v kaki državi živimo majke mi,” financiranje spremembe spola iz strani ZZZS-ja komentira Grega (VIDEO)

SLOVENIJA – Gnev državljana nad ZZZS: Ali so naše zdravstvene prioritete napačne?

V Sloveniji se je razvnela nova polemika po objavi videoposnetka, v katerem moški, domnevno Grega Tezno (SUBA TV), izreka ostro kritiko na račun Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V videu, ki je v zadnjih dneh zaokrožil po družbenih omrežjih, se avtor pritožuje nad porabo sredstev ZZZS za operacije, kot je sprememba spola, medtem ko mnogi državljani zbirajo zamaške in donacije za otroke s posebnimi potrebami.

Operacija spremembe spola za 24.000 evrov! Je to pravična poraba naših prispevkov?

“Kam gre naš denar?”

V videu Grega izraža globoko nezadovoljstvo z ZZZS in njeno porabo javnih sredstev. Opozori na nedavno operacijo spremembe spola, ki jo je ZZZS v celoti kril, in se vpraša, ali so tovrstne operacije resnično prednostne v primerjavi s potrebami bolnikov, ki čakajo na nujne zdravstvene storitve. V svojem čustvenem nastopu poudarja: “Zbiramo zamaške za bolne otroke, medtem pa zavarovalnica plačuje operacije, ki niso življenjsko nujne!”

Njegovo mnenje odseva širše nezadovoljstvo ljudi, ki se sprašujejo, ali ZZZS pravilno razporeja denar, zbran iz obveznih prispevkov. Grega v videu izpostavlja neskladje med prioritetami zavarovalnice in dejanskimi potrebami državljanov, še posebej ranljivih skupin, kot so otroci s posebnimi potrebami.

Odzivi javnosti: Podpora in ogorčenje

Videoposnetek je sprožil burne odzive na družbenih omrežjih. V komentarjih pod videom se je oglasilo veliko število državljanov, ki so delili Gregovo mnenje in izrazili ogorčenje nad tem, kako ZZZS porablja sredstva. Komentarji so segali od zmernih kritikov do ljudi, ki so v videu videli glas razuma. “Ne morem verjeti, da za nekatere operacije plačujemo 24.000 evrov, medtem ko otroci čakajo na osnovno zdravstveno oskrbo,” je zapisal en uporabnik.

Drug uporabnik je dodal: “Zadnji čas je, da nekdo dvigne glas proti tej norosti. Ljudje zbirajo denar za zdravljenja otrok, medtem pa se denar uporablja za operacije, ki sploh niso nujne.”

Zdravstvena politika pod drobnogledom

Grega v svojem videu ne izraža le osebnega nezadovoljstva, temveč tudi postavlja širša vprašanja o tem, kam v Sloveniji namenjamo denar iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Opozori, da bi morala zavarovalnica več sredstev nameniti za nujne zdravstvene storitve, kot so dolge čakalne vrste za specialistične preglede, in manj za posege, ki po njegovem mnenju niso nujni za življenje in zdravje.

Medtem ko je operacija spremembe spola za transspolne osebe medicinsko priznana kot nujna, se Grega sprašuje, ali bi morala imeti prednost pred operacijami za otroke s posebnimi potrebami ali drugimi ranljivimi skupinami. “Če smo res socialna država, bi morali najprej poskrbeti za tiste, ki resnično potrebujejo pomoč,” je še dodal.

Politične posledice in zahteve po spremembah

Grega ni edini, ki postavlja vprašanja o delovanju ZZZS. Videoposnetek je vzbudil pozornost tudi med slovenskimi politiki. Poslanec NSi Aleksander Reberšek je že podal uradno izjavo, v kateri zahteva pregled porabe sredstev ZZZS in predlaga, da se operacije, kot je sprememba spola, izločijo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po njegovem mnenju bi bilo ta sredstva bolje usmeriti v zdravljenje otrok, ki čakajo na nujne posege.

Kje je meja med zdravstveno nujnostjo in pravicami?

Medtem ko Grega in mnogi drugi menijo, da bi morale operacije, kot je sprememba spola, biti financirane drugače ali pa z zasebnimi sredstvi, zagovorniki pravic LGBTQ+ skupnosti poudarjajo, da so tovrstne operacije nujen del zdravstvene oskrbe transspolnih oseb. Transspolnost je priznana kot medicinska diagnoza, in operacija je za mnoge ključna za izboljšanje psihološkega zdravja in kakovosti življenja.

Vprašanje, ali je pravično, da ZZZS pokriva stroške tovrstnih operacij, bo še naprej razdvajalo slovensko javnost. Grega Tezno in njegovi podporniki pa si prizadevajo za spremembe in večji nadzor nad porabo javnih sredstev, kar bo zagotovo ostalo v središču političnih in javnih razprav.

Napisal: N. Z.

Vir: FB

Bo ZZZS zdaj določal vašega osebnega zdravnika?

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je izdalo prelomno sodbo, ki bi lahko korenito spremenila način, kako v Sloveniji obravnavamo težave z dodelitvijo osebnih zdravnikov. Sodišče je odločilo, da mora Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) vsebinsko obravnavati zahteve za dodelitev osebnega zdravnika, saj gre za upravno zadevo. Sodba je prinesla zmago pacientki Anuški Podvršič, ki je bila med več kot 130.000 Slovenci brez osebnega zdravnika.

Kako se je razpletla tožba proti ZZZS?

Anuška Podvršič je leta 2022 vložila zahtevo pri ZZZS, da ji dodelijo osebnega zdravnika, saj ji ga ni uspelo najti sama. ZZZS je njeno zahtevo zavrgel, češ da ne gre za upravno zadevo, in se branil z argumentom, da imajo pacienti pravico do proste izbire med obstoječimi zdravniki. Ko je ZZZS njeno prošnjo zavrnil, je Podvršičeva vložila tožbo na delovno in socialno sodišče, ki je razsodilo v njeno korist. Sodišče je presodilo, da je zavod kršil njeno pravico do zdravstvenih storitev, saj ni pravilno obravnaval njene zahteve.

Po pritožbi ZZZS na višje delovno in socialno sodišče je pritožbeni senat razsodil, da gre pri dodelitvi osebnega zdravnika za upravno zadevo, saj zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določa, da mora biti zagotovljeno pravno varstvo pacientov. Sodba je pravnomočna in zavezuje ZZZS, da ponovno odloči o zahtevi Podvršičeve in vsebinsko preuči njen primer.

Kaj to pomeni za prihodnost zdravstvenega sistema?

Čeprav je sodba jasna, ZZZS trdi, da dodelitev zdravnikov ni njihova odgovornost. Zavod vztraja, da lahko pacientom le posreduje sezname zdravnikov, ki še sprejemajo bolnike, ter svetuje obisk ambulant za neopredeljene. Kljub temu pa sodba odpira vprašanja o prihodnosti dostopa do zdravstvenih storitev. Več tožb s podobnimi zahtevami je že v teku, kar bi lahko povzročilo spremembe v zdravstveni politiki.

ZZZS je sicer vložil zahtevo za revizijo sodbe na vrhovnem sodišču, vendar je sodba že pravnomočna in lahko vpliva na prihodnje sodne postopke v zvezi z dodelitvijo osebnih zdravnikov. Odvetnik tožnice, Matija Urankar, meni, da ZZZS še vedno ne bo spremenil svojega pristopa in se bo upiral spremembam.

Vzroki za pomanjkanje zdravnikov in odgovornost ZZZS

Glavna težava, s katero se soočajo pacienti in zdravstveni sistem, je pomanjkanje osebnih zdravnikov. Leta 2019 je vlada Marjana Šarca v dogovoru s sindikatom Fides določila nerealno nizko mejo za sprejem novih pacientov, kar je povzročilo, da so številni ostali brez osebnega zdravnika. Limit za odklanjanje pacientov je postavljen pri 1895 glavarinskih količnikih, kar pomeni, da zdravniki pogosto zavračajo nove bolnike.

V Sloveniji je trenutno več kot 140.000 ljudi brez osebnega zdravnika, kar dodatno pritiska na zdravstveni sistem. Nekdanji minister za zdravje, Samo Fakin, je izrazil dvom, da bo sodna odločitev prinesla hitre spremembe v praksi, saj ZZZS ne more samostojno določiti osebnih zdravnikov.

Kaj sledi?

Pravica do osebnega zdravnika je temeljna pravica, zapisana v slovenski ustavi, vendar sistem za dodeljevanje zdravnikov ni ustrezno urejen. Sodba v korist Anuške Podvršič bi lahko spodbudila več pacientov, da se obrnejo na sodišče, da bi uveljavili svoje pravice. Kljub temu pa ostaja odprto vprašanje, kako bo ZZZS, skupaj z ministrstvom za zdravje in občinami, rešil težavo pomanjkanja zdravnikov in zagotavljanja dostopa do zdravstvenih storitev.

Napisal: E. K.

Vir: ZZZS

Operacija spremembe spola za 24.000 evrov! Je to pravična poraba naših prispevkov?

Transspolna ženska Marjana Čelan je po dolgotrajni poti in uspešni operaciji spremembe spola, ki jo je prestala junija letos v Beogradu, končno našla svojo pravo identiteto. Stroški operacije, ki je trajala kar devet ur, so znašali 24.000 evrov, kar pa je sprožilo številne polemike v slovenski javnosti. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je namreč te stroške kril v celoti, kar je marsikoga razburilo.

Operacija, ki jo je opravil priznani kirurg Miroslav Đorđević, je sicer Marjani omogočila, da zdaj živi kot ženska v polnem fizičnem pomenu besede, a mnogi se sprašujejo, ali je to pravična poraba sredstev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Razprava o pravičnosti porabe sredstev

Vprašanje kritja operacij za spremembo spola je pritegnilo pozornost tudi politikov. Aleksander Reberšek, poslanec NSi, je na svojem družbenem omrežju objavil kritično izjavo, v kateri je izpostavil neskladje med potrebami nekaterih ranljivih skupin in porabo sredstev za operacije spremembe spola. Zapisal je: »Pol življenja zbiram denar za otroke in starše otrok s posebnimi potrebami, medtem ko največja zavarovalnica razmetava naš denar.«

Poleg tega je NSi vložila pobudo, s katero zahtevajo od Ministrstva za zdravje, da odpravi kritje stroškov operacij za spremembo spola iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. V stranki menijo, da bi ta sredstva lahko uporabili za nujnejše zdravstvene storitve in podporo ranljivim skupinam, kot so otroci s posebnimi potrebami.

Ali je kritje operacij za spremembo spola pravično?

Na drugi strani pa zagovorniki pravic LGBTQ+ skupnosti poudarjajo, da je sprememba spola za transspolne osebe zdravstveno nujna in ne gre le za estetski poseg. Transspolnost je priznana medicinska diagnoza, pri kateri posameznik ne more živeti skladno s svojim biološkim spolom, kar povzroča psihološke težave in vpliva na kakovost življenja. Kritje stroškov spremembe spola s strani ZZZS je zato, po njihovem mnenju, legitimno in nujno za zagotovitev enakopravnosti in dostopa do zdravstvene oskrbe za vse državljane.

Marjana Čelan po operaciji poudarja, da se zdaj počuti popolno in srečno kot ženska. “Operacija mi je spremenila življenje in končno lahko živim, kot sem vedno čutila, da moram,” pravi. Ob tem pa ne more skriti svoje hvaležnosti za podporo zdravstvenega sistema.

Kaj sledi?

Vprašanje, ali je pravično, da se operacije spremembe spola krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je zdaj postalo del širše razprave v slovenski politiki in družbi. Bo Ministrstvo za zdravje spremenilo obstoječo prakso in omejilo kritje teh operacij? Ali pa bo podpora transspolnim osebam ostala del slovenskega zdravstvenega sistema?

Ne glede na izid razprave je jasno, da je zgodba Marjane Čelan odprla pomembno vprašanje o tem, kako se v Sloveniji obravnavajo pravice manjšin in dostop do zdravstvene oskrbe. Razprava o tem vprašanju bo zagotovo še dolgo odmevala v slovenski politiki in družbi.

Napisal: E. K.

Vir: Facebook

Nova ureditev zdravstvenih napotnic: Kdo bo na koncu največ izgubil?

Slovenija je 10. septembra 2024 vstopila v novo obdobje zdravstvene obravnave. Po letih težav in pritožb pacientov in zdravstvenih delavcev so napotnice doživele radikalno spremembo, ki obeta razbremenitev sistema. Na podlagi novele pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki je bila sprejeta decembra 2023, napotnice po novem ne bodo več veljale le za omejen čas, ampak do zaključka zdravljenja.

Konec kratkotrajnih napotnic

Prej so pacienti morali ob vsakem podaljšanju zdravljenja pridobiti novo napotnico ali podaljšati staro, kar je povzročalo zastoje in dodatne administrativne zaplete. Zdaj pa bo zdravnik ob izdaji napotnice le-to izdal brez časovne omejitve. Napotnica bo veljavna, dokler zdravnik specialist ne bo ocenil, da je zdravljenje zaključeno. Ta nova ureditev odpravlja potrebo po izdajah enkratnih napotnic in njihovem obnavljanju.

Večja avtonomija zdravnikov

Pomembna novost, ki jo prinaša ta sprememba, je tudi večja avtonomija zdravnikov. Zdaj na napotnicah ni več potrebno določati obsega pooblastil. Zdravniki bodo imeli vse potrebne pristojnosti za izvedbo vseh zdravstvenih storitev, ki so povezane z zdravstvenim stanjem pacienta. To bo dodatno razbremenilo sistem, saj bo odpravljeno nepotrebno pridobivanje dodatnih pooblastil za vsak korak zdravljenja.

Kaj pomeni ta sprememba za paciente?

Za paciente je to vsekakor dobrodošla sprememba. Ne bodo se več soočali z zamudami, povezanimi z iskanjem nove napotnice ali z njenim podaljševanjem. Zdravljenje bo lahko potekalo bolj tekoče, saj bodo napotnice veljale vse do zaključka postopka zdravljenja, vključno s kontrolnimi pregledi ali operativnimi posegi. Poleg tega bo nova ureditev veljala tudi za napotnice, ki so bile izdane pred 10. septembrom 2024, če njihova veljavnost še ni potekla.

Manj birokracije, boljša oskrba

Zdravstveni delavci, predvsem zdravniki, so te spremembe pozdravili. V Zdravniški zbornici Slovenije so izpostavili, da bo nova ureditev bistveno zmanjšala administrativno breme, s katerim so se soočali tako zdravniki kot bolniki. Pacienti z dolgotrajnimi boleznimi, kot so kronične bolezni, bodo lahko zdaj nemoteno obiskovali specialiste brez potrebe po nenehnem pridobivanju novih napotnic.

Novi izzivi in pričakovanja

Čeprav so spremembe dobrodošle, bodo v praksi zahtevale nekaj prilagajanja. Komunikacija med osebnimi zdravniki in specialisti bo še vedno ključna, zlasti pri primerih, ko bo prišlo do nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Tako bodo zdravniki morali sodelovati še tesneje, da bodo zagotovili pravočasno obravnavo pacientov.

Z novim sistemom se v Sloveniji začenja novo obdobje v zdravstveni oskrbi, ki prinaša poenostavitve in večjo dostopnost. Napotnice, ki bodo zdaj veljale do zaključka zdravljenja, so prvi korak v smeri boljše zdravstvene obravnave, pri čemer mnogi upajo, da bo ta reforma izboljšala ne samo kakovost oskrbe, ampak tudi zmanjšala čakalne dobe, ki že dolgo pestijo slovenski zdravstveni sistem.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Pexels