Zobozdravniki na robu: Bele zalivke brez doplačila? Sistem poka po šivih LJUBLJANA – Odločitve, sprejete v imenu pacientov, pogosto nosijo tudi drugo plat. Od julija 2025 naj bi bile bele zalivke na voljo brez doplačila za vse zavarovane prebivalce Slovenije. Zveni dobro. Toda že zdaj zobozdravniki opozarjajo – to ne bo šlo. Sistem ni pripravljen. In kar je še huje: vse kaže, da se bo breme “brezplačnih storitev” (spet) prevalilo nanje. Dobra novica za paciente – slaba za ordinacije? Za marsikoga je bila napoved brezplačnih belih zalivk korak v pravo smer. Dostopnejše zobozdravstvo, manj razlik med tistimi, ki si lahko privoščijo estetski nasmeh, in tistimi, ki ga ne morejo. A poglejmo od znotraj – kako to deluje v praksi? Zdravstvena zavarovalni

V zadnjih dneh so številni uporabniki e-pošte v Sloveniji prejeli sporočilo, ki se izdaja za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Na prvi pogled je videti pristno – uporablja logotip zavoda, uraden ton in celo obsega tipičen birokratski jezik. Toda pozor: v priponki, ki jo sporočilo vsebuje, se skriva zlonamerna programska oprema! Kako deluje prevara? Gre za eno od različic t. i. infostealerja, posebne vrste škodljive programske opreme, katere glavni cilj je kraja gesel in drugih poverilnic. Po tem, ko uporabnik odpre priponko in omogoči makre (v primeru Word ali Excel datotek) ali zažene priloženo datoteko, se v ozadju sproži škodljiva koda. Ta nato tiho prestreza gesla, shranjena v brskalniku, e-poštnih odjemalcih in celo v nekaterih aplikacijah za upra

Ko v Sloveniji govorimo o zasebnem zdravstvu, se pogosto spregleda dejstvo, da bi se brez njega zdravstveni sistem dobesedno zadušil pod težo predolgih čakalnih dob, kadrovskih stisk in nenehnega pomanjkanja finančnih sredstev. Medtem ko se nekateri zgražajo nad dobički zasebnih klinik, se redko vprašajo: kaj bi se zgodilo, če teh ustanov ne bi bilo? Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je 1. maja 2023 na prvi specialistični pregled čakalo skoraj 125.000 pacientov, od tega jih je več kot 70.000 preseglo dopustno čakalno dobo – kar pomeni, da je več kot polovica bolnikov čakala dlje, kot bi smela. Si predstavljate, da se v prometu zvrsti toliko avtov, pa nihče ne poskrbi za dodatne pasove? Rezultat bi bil popol

Zamislite si: zbudite se s hudo vročino, bolečinami v mišicah, želodec vas zvija – očitno ni dvoma, da potrebujete počitek. Poskusite poklicati osebnega zdravnika, a izveste, da je na dopustu. Ni panike, v zdravstvenem domu so določili nadomestnega zdravnika. Pošljete prošnjo za bolniški stalež, a odgovor vas šokira: "Počakajte, da se vrne vaš zdravnik." Kaj zdaj? Ali ima nadomestni zdravnik pravico zavrniti bolniški stalež? Se morate obrniti drugam? Kaj če zdravnik vašega primera niti ne preveri podrobneje? Kakšna so pooblastila nadomestnega zdravnika? Mnogi zmotno mislijo, da nadomestni zdravnik opravlja le površinsko obravnavo pacientov in ne more sprejemati odločitev, ki jih sicer sprejema osebni zdravnik. A to ne drži! Nadomestni zdravnik ima enake

V zadnjih mesecih so pediatri v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor opazili nekaj, kar jih je močno zmotilo – nenaden skok števila bolniških staležev za nego otrok, ki so bili izdani brez fizičnega pregleda otroka, predvsem ob petkih. Ta vzorec je bil tako izrazit, da ga niso mogli več prezreti. Čeprav so bolniške odsotnosti staršev zaradi bolnih otrok nekaj povsem običajnega, je bil trend v Mariboru tako očiten, da so se pediatri odločili ukrepati. Na izrednem sestanku v začetku januarja so soglasno sklenili, da bolniških staležev brez pregleda otroka v ambulanti isti ali najkasneje naslednji dan ne bodo več odobrili. Zakaj je bila potrebna sprememba? Po dosedanji praksi so lahko starši, v dogovoru s pediatrom, uveljavljali bolniško odsotnost zaradi ne

Ministrstvo za zdravje že nekaj časa pripravlja obsežne spremembe na področju bolniških odsotnosti – in te bi lahko temeljito pretresle ustaljene prakse. Po novem naj bi osebni zdravniki odločali o bolniških odsotnostih do 90 dni, s čimer bi precej podaljšali trenutno omejitev, ki znaša zgolj 30 dni. Pa je to res smiselna rešitev ali le še en administrativni eksperiment? Podrobnosti predloga – večja odgovornost zdravnikov, manj vpliva ZZZS Po obstoječi zakonodaji se o bolniških odsotnostih, ki presegajo 30 dni, odločajo zdravniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Če pa bodo spremembe uveljavljene, bo ta pristojnost v celoti prenesena na osebne zdravnike, ki bodo presojali o delazmožnosti delavca do treh mesecev. Po tem obdobju naj bi zadevo pre

Če bi vam kdo rekel, da je nekdo v Sloveniji na bolniški kar 13 let – bi verjeli? Ta zgodba ni le zanimivost, temveč simbol širšega problema, ki že dolgo obremenjuje slovenski zdravstveni sistem. Zdravstveni absentizem, kot strokovnjaki imenujejo odsotnost z dela zaradi bolezni, je v Sloveniji dosegel rekordne razsežnosti, ki so postale breme ne le za zdravstveno blagajno, temveč tudi za gospodarstvo. Kako smo prišli sem? Slovenija je znana po svojem robustnem socialnem sistemu, ki zagotavlja visoko stopnjo varnosti za delavce. A prav tu se skriva paradoks. Bolniško nadomestilo je v Sloveniji "privlačno" – včasih celo bolj kot invalidska pokojnina. To pomeni, da se ljudje, ki bi sicer morali preiti v sistem invalidskega zavarovanja, raje odločajo za podaljševanje bo

S spremembo, ki je januarja 2024 zarezala v sistem izplačevanja bolniških nadomestil, se je marsikdo vprašal – je to korak v pravo smer ali poseg v pravice posameznikov? Omejitev najvišjega bolniškega nadomestila, ki zdaj znaša največ 2,5-kratnik povprečne mesečne bruto plače, je odprla številne razprave o tem, kaj je socialna pravičnost in ali je nova ureditev resnično pravična do vseh. Pred spremembo omejitev ni bilo, kar pomeni, da so nekateri posamezniki prejemali tudi več deset tisoč evrov mesečnega nadomestila – rekord je znašal skoraj 25.000 evrov na mesec. Kdo je občutil spremembo? Za večino zavarovancev spremembe niso bile opazne – toda za 805 oseb, katerih obračuni so bili lani znižani zaradi omejitve, je bil vpliv občuten. Skupno je bilo od jan

Ali je pravično, da ZZZS financira spremembe spola, medtem ko otroci čakajo na zdravljenje? LJUBLJANA – Razprava o porabi sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je te dni, zahvaljujoč Zmagu Jelinčiču Plemenitemu, dobila povsem novo razsežnost. Tokrat ne gre za dolgočasno birokratsko debato o porabi javnih sredstev, temveč za moralno dilemo, ki se zdi kot izrezana iz kakšnega sodobnega družbenega eksperimenta: kdo je bolj upravičen do pomoči – transspolna oseba, ki potrebuje hormonsko terapijo, ali otrok, ki nosi ognjeno znamenje na obrazu? “Za to, da si nekateri na račun ZZZS spreminjajo spol, to pa imamo. Sramota!” je na družbenem omrežju zapisal Jelinčič in dodal še fotografijo otrok z vidnimi rdečimi lisami na obrazu. Seveda, odziv j

LJUBLJANA – Zakaj sploh plačujemo zdravstveno zavarovanje, če si moramo za zdravljenje jemati kredit? Dolge čakalne dobe, pomanjkanje zdravnikov in vedno večje preusmerjanje pacientov v zasebni sektor nas pripeljejo do ključnega vprašanja: ali še živimo v državi, kjer ima javno zdravstvo vlogo varuha zdravja za vse, ali smo le še opazovalci njegovega razpada? Grožnja z ukinitvijo nenujnih terciarnih storitev Slovensko zdravstvo se sooča z drastičnimi odločitvami. Zaradi kroničnega pomanjkanja kadrov in finančnih sredstev v UKC Ljubljana razmišljajo o začasni ukinitvi določenih nenujnih terciarnih storitev, ki vključujejo zahtevnejše medicinske posege. Gre predvsem za obravnavo malignih bolezni, bolj kompleksnih kirurških posegov ter infekcijskih obolenj, kjer