• 14.35C Novo mesto
  • 23:27
  • Pet, 13.09.2019

Čas je za prvo setev

Zima se počasi, a vztrajno bliža koncu, zaradi precej nizkih temperatur v zadnjih tednih pa so tla še mrzla. Za serijsko sejanje in delo na vrtu je še prezgodaj, lahko pa v teh dneh pripravite že prve domače sadike.

Februarja lahko posejemo domače sadike solate, paprike in paradižnika, čas je tudi za vzgojo sadik zgodnjega zelja, cvetače, brokolija, rukole, redkvice in čebule. Glede na minule hladne tedne za to še ni prepozno, saj pomlad letos ni tako prehitevala tako kot minula leta.

Paradižnik, jajčevec in paprika

Papriko in jajčevce za sadike lahko sejemo že ob koncu februarja, čez kakšnih deset dni pa bo čas tudi za paradižnik. Pri setvi za sadike, ki jih bomo pozneje pikirali, potrebujemo primerno posodo (lahko setvene plošče oziroma multiplošče), v katero damo nekaj substrata in ga poravnamo. Začnemo s setvijo: semena s prstom potiskamo v substrat, a ne pregloboko. Substrat naj seme prekrije, potem pa ga še malce pritisnemo, da pride seme v stik s podlago. Mini vrtiček, ki ga moramo imeti v notranjih prostorih, potem še dobro navlažimo in ga postavimo na okensko polico oziroma kar nad radiator. Paprika, jajčevec in paradižnik imajo ob kalitvi radi okoli 25 stopinj Celzija, ko rastlinice pokukajo na plan, pa jim je treba zagotoviti dovolj svetlobe, zato bo okenska polica še najbolj primerna. Majhne sadike potem pikiramo v lončke, kjer bodo razvile koreninski sistem, nekje sredi maja pa so paprike, paradižnik in jajčevci pripravljeni, da jih posadimo zunaj, na vrtu. Sadika paradižnika se razvija od 60 do 70 dni, ne pozabite pa, da imajo plodovke rade toploto, zato pazljivo izberite najbolj optimalno mesto zanje.

Solata, zgodnje zelje

Solato lahko sejemo že precej zgodaj, in če je vreme ugodno, jo lahko že v začetku marca presadimo na vrt. Pri solati je pomembno, da jo sejemo v presledkih približno enega meseca, saj si tako lahko zagotovimo samooskrbo čez vse leto, pazite le, da boste izbrali sorto, ki bo primerna letnemu času (zgodaj spomladi izbiramo bolj mehkolistne sorte). Pri solati vedno sejemo sveže seme, in sicer priporočajo po dve semeni v vsako luknjo substrata v setveni plošči. Ker so semena majhna, si pri setvi lahko pomagamo kar s pinceto. Sadike solate se razvijejo v 30-40 dneh, optimalna temperatura za kalitev pa je nekje okoli 20 stopinj Celzija ali manj, zato se nad radiatorjem ne bodo dobro počutile. V tem času lahko že posejemo tudi endivijo in motovilec (če ga niste jeseni). Na prostem lahko solato sejemo, ko se tla ogrejejo na pet stopinj Celzija – v celinskem delu Slovenije se to navadno zgodi šele marca, na Primorskem pa seveda prej.

Da se ne boste omejili le na zeleno solati, lahko v tem času začnete z gojenjem zgodnjega zelja, cvetače in brokolija, ki jih v vrt presadimo, ko bo marca vreme primerno za prva opravila na vrtu. Podobno velja tudi za spomladanski česen, čebulček, grah in bob. Še posebej grah ima rad hladna tla.

 

Topla greda in rastlinjak

Če imate toplo gredo ali neogrevan rastlinjak, lahko poskusite s setvijo solate v njem, prav tako lahko tam sejete rukolo in redkvico, ki kalita že pri dveh stopinjah. Prihaja pa tudi čas za sajenje zgodnjega zelja, cvetače, brokolija in peteršilja, ki se bodo v topli gredi lepo razvili. Za zgodnejši pridelek priporočajo, da solato sadimo zraven vrtne kreše, rukole in redkvice.

Sajenje lastnih sadik ima kar nekaj prednosti. Če jih posejete ob pravem času in v primernih pogojih, bo pridelek zgodnejši, rastline pa bodo zdrave. Seme lažje kali v posebej za to pripravljeni rahli prsti kot pa na zunanjih gredah, prav tako se v pripravljeni prsti ne boste tako mučili s plevelom kot pa zunaj, na vrtu. A čas setve je treba skrbno izbrati. Sploh ko se boste lotili sejanja na prostem, upoštevajte, da bodo rastline na plan pokukale šele, ko bodo za to najboljši pogoji. Dlje ko je seme v tleh, več možnosti je, da bo slabše kalilo, saj vsebuje zalogo hranil le za določen čas. Če se v tem času kalček na razvije, seme pripade, od obetov po lepih in zdravih rastlinah pa ne ostane nič. Zato s sejanjem in sajenjem raje ne prehitevajte, ampak upoštevajte, da je bila letošnja zima kar mrzla in da tla marsikje še niso primerno ogreta. Če gredic niste pognojili jeseni, jih bo treba zdaj, pred začetkom vrtnarske sezone, preglejte pa tudi vrtno orodje in ga popravite, če je polomljeno ali pokvarjeno. Na novo sezono se pripravite pravočasno, nikar pa ne prehitevajte narave, saj s tem ne boste veliko pridobili.

Pripravila: M. S. Foto: Pixabay