• 20.92C Novo mesto
  • 16:39
  • Ned, 26.05.2019
  • Prijava

Njeno veličanstvo: čokolada

Mmmm … čokolada! Njena zgodba se je pričela pred več kot tisoč leti v tropskih gozdovih Centralne in Južne Amerike. Beseda izvira iz “xocoati”, ki je pri Mayih pomenila priljubljen in grenak čokoladni zvarek. Čokolada je močno povezana tudi z mitologijo in bogovi. Kako tudi ne, saj je naravnost božanska. Zagotovo si jo rad privošči prav vsakdo izmed nas.

Zgodovina čokolade

Kakavovec so že okrog leta 1400 pred našim štetjem kultivirali Mayi in Azteki. Ta ljudstva so čokolado bolj pila kot jedla, od tod tudi naziv “grenka voda”, saj v čokoladni napitek niso dodajali sladkorja. Kakavova zrna so bila takrat zelo cenjena, med drugim so jih uporabljali za darove za božanstva, pa tudi kot plačilno sredstvo.

V Evropi smo za čokolado prvič slišali šele stoletja kasneje, in sicer v 16. stoletju, saj so si takrat španski kolonizatorji podjarmili Azteke. Španci so kar nekaj časa skrivnost čokolade skrbno varovali. Leta 1616 pa je bila čokolada razkrita –  skrivnost kakavovca je namreč razkril italijanski popotnik. Od takrat naprej je čokoladni napitek postal zelo priljubljen – ponaša se celo s tem, da je bil najbolj priljubljena pijača na evropskih dvorih.

Kot hrana se je čokolada prvič pojavila leta 1670, sprva so jo dodajali ruladam in tortam. Čokolada v tablicah je luč sveta ugledala šele leta 1700, v 19. stoletju pa so jo pričeli izdelovati v ogromnih količinah. Takrat je osvojila staro in mlado, tako da je danes eno izmed najbolj priljubljenih živil.

Pridelava kakava ter izdelava čokolade

Čokolada

Čokolada oziroma njena zgodba se začne prav na drevesu kavovca. Najbrž niste vedeli, da obstaja kar 25 vrst kakavovcev, resnično pomembni pa so le 3: vrste kriolo, forestero ter trinitario.

  1. Ko plodovi kakavovca dozorijo, jih ročni poberejo in izluščijo kakavova semena.  
  2. Semena so obdana z belo sluzjo, pustijo jih na soncu, da ta sluz fermentira. Na okus končnega izdelka še kako vpliva dolžina fermentacije ter to, kakšne so zunanje razmere.
  3. Zrna nato posušijo na soncu.
  4. Temu sledi praženje kakavovih zrn. S tem postopkom se izboljša aroma zrn, zmanjša pa se njihova kislost.
  5. Nato izdelajo kakavovo pogačo, in sicer tako, da kakavova zrna strejo, pri čemer se luščine ločijo od mesa kakava. Meso zmeljejo v grobo kremasto pasto. Ko se kakavova masa segreje, se je polovica izloči kot kakavovo maslo, preostanek pa se imenuje kakavova pogača. Iz pogače se izdela čokolada, seveda tako, da se ji dodajo različni dodatki.

Glavni pridelovalec kakava je prav Afrika, saj pridela kar 70 % svetovne proizvodnje.

Snovi v čokoladi

Zanimiv je podatek, da kakavovo zrno vsebuje kar 200 različnih sestavin. Vsebuje zelo veliko polifenolov, za katere že vemo, da so zelo močni antioksidanti.  Ščitijo tudi pred boleznimi srca in ožilja. Seveda je količina polifenolov odvisna od sorte kakavovih zrn, pa tudi od podnebja in zemlje, kjer drevo raste. Količina polifenolov je odvisna tudi od vrste čokolade: temna čokolada jih ima v primerjavi z mlečno veliko več, to pa zato, ker vsebuje več kakava.

Temna čokolada vsekakor vsebuje manj sladkorja kor mlečna, še več sladkorja pa najdemo v beli čokoladi. Na splošno lahko napišemo, da ima čokolada kar precej sladkorjev, zato proizvajalci poizkušajo najti postopke, s katerimi bodo v čokoladi zmanjšali vsebnost teh snovi.  Tako dodajajo umetna sladila ali sladkorne alkohole in podobno.

Čokolada ima tudi prehranske vlaknine – teh je več v temni čokoladi, ki ima več kakava.

Čokolada in njeni blagodejni učinki

Čokolada

Nekaj koščkov temne čokolade si lahko privoščite brez slabe vesti, saj se v njej skriva velika moč:

  • Čokolada niža tveganje za nastanek demence. Ker je bogata s polifenoli, natančneje flavanoli, ki spodbujajo pretok krvi v možganih ter varujejo celice možganov pred poškodbami, zavira napredovanje demence ter zniža tveganje za njen nastanek.
  • Temna poslastica niža tveganje za bolezni srca in ožilja. Blaži namreč vnetja v srčno-žilnih tkivih, ki lahko vodijo v srčni napad ali kap.
  • Čokolada varuje pred rakom debelega črevesja, saj je polna antioksidantov, ki telo ščitijo pred škodljivimi prostimi radikali.
  • Čokolada poveča odpornost na inzulin, s tem pa zmanjša tveganje za nastanek sladkorne bolezni.
  • Omili tudi dražeč kašelj, saj vsebuje teobromin, ki je izredno učinkovit pri blaženju napadov kašlja.
  • Čokolada preprečuje oksidacijo slabega holesterola, s tem pa varuje pred številnimi težavami z zdravjem. Slab holesterol je namreč povezan s srčno-žilnimi boleznimi, povečuje tudi tveganje za srčno kap in tako naprej.
  • Temna čokolada bo zmanjšala tudi tveganje za visok krvni tlak, saj flavonoidi v njej ugodno vplivajo na elastičnost krvnih žil, s tem pa tudi na krvni tlak.
  • Nenazadnje pa ta sladka tablica pomaga tudi do dobrega razpoloženja, saj spodbuja izločanje endorfinov.

Prepoznajte dobro čokolado

Čokolada

Kakovostna čokolada se prepozna predvsem po lesku in značilnosti, da se jo lahko prelomi na zelo preprost način, ob tem se sliši tudi krhek pok. Čokolada, ki se kar upogne, zagotovo nima omembe vredne kakovosti. Pravo čokolado prepoznamo tudi po tem, da se zelo hitro stopi, če košček položimo na dlan. Bodite pozorni tudi na to, kar piše na ovitku čokolade ter na njeno ceno.

Vrste čokolade

Obstaja kar nekaj vrst čokolade. Tako poznamo grenko čokolado, ki vsebuje največ kakava, in sicer najmanj 35 % kakavove mase. Potem je tu mlečna čokolada, ki poleg kakavovega masla vsebuje mleko, sladkor, sladila itd. Omenimo naj še belo čokolado, ki sicer vsebuje kakavovo maslo, ne vsebuje pa nemastnih kakavovih delov. Pri kuhanju pa nikakor ne moremo brez čokolade za kuhanje. Pa še kakšna vrsta bi se našla.

Pripravila: Monika M:

 

Njeno veličanstvo: čokolada
1 od 3
Kliknite na sliko za prikaz celotne slike.