Dobri in slabi sosedje na vrtu: paprike ne sadite zraven paradižnika

Sreda, 05. 04. 2017 15:20 Pomembne Novice, Zanimivosti 56723

Pomlad je prišla v vsem svojem sijaju, kljub sušnemu marcu pa smo se že veselo zakopali v delo na vrtu. Lepo je namreč opazovati, kako iz tal poganjajo rastlinice, ki jih bomo kmalu zaužili, je pa vseeno dobro, da vemo, kako jih posaditi, da bodo kar najbolje obrodile.

Gotovo ste že slišali za dobre sosede na vrtu. Ne, pri tem ne gre za prijaznega soseda, ki vam pomaga okopavati krompir, ampak za dejstvo, da povrtnine bolje uspevajo v določeni – posebej izbrani – družbi.

Vrsta prednosti mešanih posevkov

Preden se zakopljemo v posamezne vrste zelenjave, naj omenimo splošno pravilo: pri mešani kulturi skupaj sadimo zelenjavo, ki med seboj ne tekmuje za hranila in svetlobo. Nekatere vrste zelenjave lahko na razvoj druge vplivajo izredno pozitivno, zato je dobro, da se vsaj malce podučimo o dobrih in slabih sosedih na vrtu. Glavni pomen mešanih posevkov je v tem, da rastline druga drugi koristijo tudi z izločanjem različnih snovi prek korenin ali listov. Te snovi lahko odvračajo škodljivce in bolezni, ki morda napadajo drugo rastlino, ob tem pa pomagajo pri zorenju plodov, spodbujajo rast in razvoj rastlin ter izboljšajo njihovo aromo in okus. Ob vsem tem ne pozabite na kolobarjenje, pravilno pripravo tal, njihovo nego in redno oskrbo pridelka med rastjo.

Zakaj so mešani posevki še koristni? Ker se tla tako manj utrudijo, njihova izraba se izboljša (korenine različnih rastlin so različno globoke), določene rastline ščitijo svoje sosede pred vetrom in mrazom, izsuševanje tal je manjše (kjer imamo rastline s širokimi listi), razvije se manj škodljivcev (in tako porabimo manj preparatov), okus rastlin in njihovih plodov je boljši. Ste vedeli, da kamilica izboljša okus zelja? Če ne verjamete, kar poskusite!

Kdo ima koga rad in kdo se ne mara?

Pojdimo lepo po vrsti, najbolje kar po abecednem redu. Dobri sosedje bučk so fižol, grah rdeča pesa in čebula, slabi pa kumare. Bučke in kumare torej nikakor ne spadajo skupaj. Obe vrsti sta precej »požrešni«, potrebujeta veliko prostora in hranil. Če imate radi brstični ohrovt, ga sadite skupaj z blitvo, fižolom, grahom, zeleno, korenjem, solato in špinačo, ne pa s čebulo. Ta – čebula – ima za sosede rada kumare, korenček, rdečo peso, solato, paradižnik in bučke, ne mara pa bližine graha, fižola, zelja in redkvice. Fižol ljubi šetraj, kumare, solato, krompir, zelje, zeleno, špinačo, paradižnik, redkvico, rdečo peso in korenček, sovraži pa grah, česen, čebulo, por in koromač. Pa smo že pri grahu: všeč so mu kumare, koromač, zelje, koleraba, redkvica, solata in bučke, ne mara pa fižola, krompirja, pora, paradižnika in čebule. H kolerabi sejemo grah, krompir, por redkvico, rdečo peso, zeleno, špinačo in solato, zelja pa ne. Če imate radi veliko korenja, poleg njega posejte grah, česen, por, paradižnik, redkvico, solato in čebulo, zeleno pa raje držite čim dlje od njega. Krompir je v naši kulinariki zelo pomemben in je na slovenskih mizah zelo pogosto. Njegovi dobri sosedje so fižol, zelje, koleraba in špinača, slabi pa rdeča pesa, zelena, paradižnik in kumare. Kumare torej ne marajo krompirja, paradižnika in redkvice, imajo pa rade skoraj vso preostalo zelenjavo. Ljubitelji paprike, sadike bodo najbolje uspevale v družbi kumar in kolerabe, najslabše pa ob fižolu in paradižniku. Čeprav smo nekako kar vajeni, da paradižnik in papriko sadimo skupaj, pa to ni najboljša ideja. Paradižnik ima rad fižol, česen, por, korenček, redkvico, zeleno, špinačo in čebule, ne mara pa, kot rečeno, paprike, graha, kumar in krompirja. Por in česen sadimo čim dlje stran od fižola in graha ter čim bližje kumaram, kolerabi, korenčku, paradižniku. Rdeča pesa ne mara krompirja, pora in špinače, redkvica pa kumar, čebule in zelja. Solata bo najbolje uspevala ob grahu, kumarah, zelju, kolerabi, koromaču, korenčku, redkvici, paradižniku in čebuli, najslabše pa ob zeleni, medtem ko špinača sovraži rdečo peso. Ima pa zato raje fižol, krompir, zelje, kolerabo, redkvico, paradižnik … Zelja ne sadimo poleg česna, pora in čebule, temveč zraven fižola, graha, kumar, redkvice, rdeče pese, solate, paradižnika, špinače in zelene. Na mnogih vrtovih uspevajo tudi sladke jagode, ki se najbolje ujamejo s solato, grahom, česnom, fižolom, najslabše pa s kapusnicami. Hren se bo najbolje razumel s korenčkom, cvetača z zeleno, peteršilj pa z redkvico, jagodami in paradižnikom.

Medsebojne koristi

Če nekatere vrste rastlin posadimo skupaj, si od tega sobivanja lahko obetamo velike koristi. Poglejmo, česa vse so naše povrtnine sposobne. Če boste zraven zelja posadili paradižnik ali zeleno, bo ta kombinacija odganjala zeljno muho in bolhače. Špinača in solata bosta redkvico in redkev varovali pred boleznimi in škodljivci, kapusnice pa bodo zeleno zaščitile pred rjo. Če boste zraven jagod posadili čebulo in por, bo na jagodah manj škodljivcev, če bo zraven kumar bazilika, pa bo ta privabila žuželke, ki oprašujejo kumare, hkrati pa varovala pred muhami in boleznim. Koper izboljšuje zdravje korenčka, šetraj pa s fižola in boba odganja uši. Mrtva kopriva ali hren s krompirja odganjata koloradske hrošče in bolezni, sicer pa lahko tu in tam po vrtu posejete še drobnjak (proti pepelasti plesni), timijan (odganja uši in polže) ter ognjič in žametovko (odganjata ogorčice).

Z nekaj pozornosti in znanja lahko torej iz svojega vrta ustvarimo več, kot smo si prej morda mislili. Treba je upoštevati osnovne zakonitosti, ki smo jih opisali zgoraj, in uspeh bi skoraj moral biti zagotovljen. Naj dobri medsosedski odnosi na vladajo le med ljudmi, ampak tudi na vrtu – zelenjava vam bo hvaležna.

Pripravila: M. S. Foto: Pixabay