• C Novo mesto
  • 00:19
  • Pon, 18.10.2021

Kaj je stres in kako ga premagujemo?

Stres je naraven odziv telesa na dogodke, ki nas ogrožajo.

 

Stres ni nujno negativen. Ko zaznamo nevarnost, najsi bo realna ali namišljena, se naše telo avtomatsko odzove in nas želi pripraviti, da se soočimo s to nevarnostjo. V normalnih okoliščinah stresni odziv omogoča, da ostanemo osredotočeni, motivirani in pozorni. V nevarnosti nam omogoča, da hitro odreagiramo, npr. stisnemo zavoro in se izognemo avtomobilski nesreči, se branimo, ostajamo osredotočeni na učenje in svoje delo, ohranjamo motivacijo za delo, namesto, da bi gledali televizijo.

 

Če je stres dolgotrajen, neprekinjen in postane naš vsakdanjik, je nevaren našemu zdravju in dobremu počutju. Stres vpliva na telo, um, čustva in obnašanje. Vsak posameznik ga doživlja drugače in vsak se na različne načine z njim spoprijema. Prekomeren stres povzroča resne mentalne in zdravstvene težave, škodi lahko vaših odnosom v službi in doma ter v splošnem kvari kakovost vašega življenja. Stresno reakcijo poleg vsakodnevnih situacij sprožajo tudi fizikalni vzroki, kot so elektromagnetno sevanje, in kemični vzroki, kot so izpostavljenost hrupu, plinom, oporečni vodi ali kemično kontaminirani hrani.

 

stres

 

Kronični negativni stres predstavlja 75-90 % vseh obiskov pri zdravnikih.

Stres je povezan z oslabljenim imunskim sistemom, slabim počutjem, glavobolom, bolečinami v križu, hrbtenici in sklepih, alergijami, astmo, anksioznostjo, depresijo, z avtoimunskimi boleznimi, rakavimi obolenji ter bolezenskimi stanji neznanega vzroka. Med pomembnejše simptome in bolezni, povezane s stresom, sodijo tudi številne srčno-žilne bolezni od angine pektoris, srčnega infarkta, do motenj srčnega ritma, zadebelitve srčne mišice, srčnega popuščanja, možganske kapi in tudi nenadne srčne smrti. Med številne presnovne bolezni, ki so povezane s stresom, sodijo sladkorna bolezen tipa 2, neodzivnost na inzulin, zvišane maščobe v krvi in seveda debelost.

Stres napade telo na vseh ravneh, na fiziološkem, umskem. čustvenem in vedenjskem področju. Med kognitivne simptome prištevamo težave s spominom, nezmožnost koncentracije, slabo presojo, negativno nastrojenost, nenehne skrbi, nezmožnost odločanja. Čustveni simptomi zajemajo muhavost, razdražljivost, vznemirjenost, nezmožnost sprostitve, občutek osamljenosti in izolacija, depresivno razpoloženje. Fizični znaki se pojavijo kot bolečine po telesu, zaprtje ali driska, slabost, omotica, bolečine v prsih, hitro bitje srca, zmanjšana potreba po spolnosti, pogosti prehladi. Vedenjske težave predstavljajo povečan ali pomanjšan apetit, premalo ali preveč spanja, samotarstvo, izogibanje družbi, odlašanje in zanemarjanje obveznosti, uživanje alkohola, cigaret ali drog za sproščanje, nervozne navade (npr. grizenje nohtov …).

 

Kaj se med stresom dogaja na hormonskem nivoju?

 

Ob stresnih situacijah se v telesu izloča hormon kortizol, tako imenovani stresni hormon, ki nastaja v nadledvični žlezi. Njegova funkcija je povišanje krvnega tlaka in krvnega sladkorja. Kortizol pripravi telo na akcijo, da se odzove stresni situaciji primerno. Sproščata se tudi adrenalin in noradrenalin, ki omogoča boljše fizične in umske sposobnosti – hitro razmišljanje, bolj izostren vid in sluh, močnejši udarec, hitrejše gibanje, povečan srčni utrip.

Če po stresni fazi sledi faza počitka, to za telo ne predstavlja nobene težave. Če pa je stresa preveč in je kortizol neprestano povišan ter vmes ni dovolj počitka, občutimo težavo. Nastopi faza, ko so nadledvične žleze preobremenjene zaradi konstantno povečane proizvodnje kortizola brez faz počitka in regeneracije. Kortizol je povišan zvečer, ko se ne moremo umiriti, zjutraj pa nizek, ker ga primanjkuje – moralo bi biti ravno nasprotno. Pri povišanem kortizolu pridobivamo na teži, saj le-ta ustavi metabolizem in porabo kalorij. Zaloge kalorij kopiči okrog trebuha, kjer je tudi največ receptorjev za kortizol. Tretja faza pomeni izgorelost, kjer nadledvične žleze ne zmorejo več proizvajati dovolj kortizola in je ta konstantno nizek, kar občutimo kot kronično utrujenost in se telo ni zmožno regenerirati kljub počitku.

 

Kako ga blažimo?

 

Proti stresu se lahko borimo tako, da se zdravo prehranjujemo, smo dovolj telesno aktivni, imamo primerno zdrav življenjski slog ter si vzamemo dovolj spanja in počitka, ko ga naše telo potrebuje. Prepoznati moramo tako imenovane stresorje – to so dejavnosti oz. vzroki, zaradi katerih se najpogosteje znajdemo v stresu.

 

Stres je velikokrat psihičnega izvora in da bi ga preprečili, se moramo blaženja in zdravljenje lotiti tudi na tak način. Običajno ni v naši moči, da bi stresorje izvzeli iz naših življenj, lahko pa vplivamo, kako odreagiramo na stresne situacije. To sicer zahteva veliko zavedanja lastnih občutij in reakcij ter vaje, s katero umirimo telo in se naučimo, da lažje in boljše prenašamo stresne situacije.

 

 

HUMOR

Pregovor ”smeh je pol zdravja” ni zaman. Smeh je zares orodje, ki pomaga pri premagovanju stresa. Ljudje, ki se več smejejo, se lažje spoprijemajo s stresnimi situacijami in manj obolevajo za boleznimi, povezane s stresom. Kadar na konfliktne situacije pogledamo iz druge perspektive, skozi humor, in jih pogledamo kot na nekaj, čemer se bomo čez mesece ali leta smejali, nam je lažje.

Raziskave so pokazale, da se med smehom izločajo endorfini, hormoni sreče, naravna droga, ki blažijo bolečine, pomirjajo vnetja in blažijo razbolelo dušo. Po drugi strani ljudje, ki se ne smejijo in svet jemljejo preveč resno, svet doživljajo kot nekaj, kar jih ogroža ali jim preti nevarnost, ti ljudje hitreje podležejo posledicam stresa ali zbolijo za depresijo. V takem stanju človeku res ni do smeha. Tudi če nam spopadanje s stresom skozi smeh ni prirojeno, se tega lahko naučimo s posebnimi treningi, delavnicami, s pomočjo psihologov.

 

VZGOJA

 

Če otrok odrašča v okolju, kjer je veliko smeha in je okolje varno, dobiva sporočila, da je svet lep, sproščen in prijazen. Če dobiva spodbude, če so meje jasno postavljene in ima dovolj možnosti za individualen razvoj, potem se tudi čustva, ki jih razvija obračajo v pozitivno smer in je v njegovem svetu sreča, zadovoljstvo, veselje. Tako kasneje na življenjske dogodke gleda bolj sproščeno in se jih loteva bolj lahkotno ter se ne počuti ogroženega. S tem se pozitivno razvija tudi samopodoba in ta je bistvena pri spopadanju z življenjskimi preizkušnjami.

 

 

ODNOS DO STRESA

Dejavniki, ki vplivajo na to, kako dobro prenašate stres, so socialna mreža ljudi, ki vam stoji ob strani, občutek nadzora, zavedanje in poznavanje stresne situacije, poznavanje lastnega čustvovanja in zavedanje, kako pri tem ravnati.

Socialni krog ljudi, kakovostni odnosi s prijatelji, družino in vsemi bližnjimi igrajo pomembno vlogo pri prenašanju stresa. Ljudje, ki so osamljeni in izolirani, so bolj ranljivi in težje prenašajo stresne situacije. Pojdite v družbo, pogovorite se s prijatelji in si vzemite čas zase.

Stres boste lažje prenašali, če imate stvari pod nadzorom ter verjamete vase in v svoje sposobnosti. Če mislite, da ne boste zmogli sami, prosite za pomoč. Kar ne morete spremeniti situacije, sprejmite stanje tako, kot je, in delujte od tam naprej, kjer na stvari lahko še spremenite. Bolj, kot ste seznanjeni s stresno situacijo, vključno s tem, koliko časa bo trajala in kako bo potekala, bolj boste odporni.

Čustvovanje. Če ste žalostni, razočarani ali jezni, pustite sebi nekaj časa, da se počutite tako, kot se, in se za to ne krivite. Teh občutij ne boste morali preprečiti. Največ, kar lahko naredite in najbolje za vas je, da jih sprejmete in potem, ko najhujša faza mine, odreagirate naprej. V globoki jezi ali žalosti nihče ne more sprejeti pametnih odločitev.

TELESNA VADBA

 

Pri redni telesni vadbi se sproščajo in ”pokurijo” stresni hormoni. Med tekom, kolesarjenjem ali drugo telesno vadbo na plan privrejo mnoga nerešena vprašanja, konflikti, dvomi in skrbi, ki jih možgani med telesno aktivnostjo obdelujejo in očistijo, tako da na koncu vadbe bolj jasno vidite celotno sliko in večkrat se rešitve prikažejo same od sebe in veste, kaj morate narediti, da rešite situacijo.

 

METODE ZA SPROŠČANJE

 

Ljudje smo si različni in vsak zase sam najbolje ve, kaj mu bo pri premagovanju stresa pomagalo. Pri nekaterih je najbolj učinkovita športna vadba, pobeg v hribe ali izlet s kolesom, drugim bolj pomaga pogovor z osebo, ki mu je blizu in ga razume. Družabne aktivnosti, ples, joga, meditacija, avtogeni trening, sprehod v naravo, glasba, dobra knjiga ali film – izberite sami.

 

In za zaključek: Sami odločate, do kam in koliko boste pustili, da vas stres prizadene in vam otežuje vsakdanje situacije. Moč je v vaših rokah!

 

 

Pripravila: Špela Zmrzlikar