Kompostni kup – najboljše gnojilo za naše vrtove

Petek, 22. 01. 2016 12:09 Pomembne Novice, Zanimivosti 591

Kompostni kup, na katerega odlagamo razne odpadke v vrtu, na polju, v gozdu, v vinogradu itd, je pomemben, saj z njim dobimo vse organske snovi nazaj v obliki gnojila za naše rastline. Na vrtovih odnesemo skoraj vso maso, po drugi strani pa si želimo kar največji pridelek. Zato moramo odneseno nadomestiti.

Na kompostni kup mečemo smeti, plevel, listje, hišne odpadke, cestno blato in sploh vse, kar lahko narava pretvori nazaj v gnojilo, so zapisali o nasvetih za kompostiranje v knjigi Nasveti za hišo in dom iz stare skrinje. V nadaljevanju pa še nekaj njihovih nasvetov, kako pripraviti sam prostor za kompost, pa vse do uporabe.

Kam postaviti kompostni kup?

Proces kompostriranja bo najbolje potekal, če bodo zagotovoljeni zračni in vlažni pogoji. Če so tla presuha, tam organski procesi ne bodo potekali, če pa so tla prevlažna, se bo namesto razpadanja pričel proces gnitja, kar pa bomo kaj kmalu tudi zavohali. Strokovnjaki za kompostni kup tako svetujejo senčen in zračen prostor, najbolje med drevesi ali višjim grmovjem. Prostor naj ne bo jama ali vznožje hriba, pač pa teren, kjer se bo voda lahko pozimi in poleti odcejala.

Katere organske odpadke zbirati?

Tekom leta na kupu zbiramo vse organske odpadke iz gospodinjstva in vrta – odpadki iz kuhinje, pokošena trava, ostanki vrtnin, zeleni deli plevelov, naravna volna, pepel, oglje, saje z domačih piknikov, jajčne lupine, ostanki kuhanja sokov, ostanki stiskanja grozdja in sadja, celo natrgan časopisni papir, zdrobljeni ostanki drevja, odpadlo, suho listje, odpadne iglice iglavcev, slama, seno, zemlja balkonskih in hišnih rastlin … Na kupu pa ne dajemo koreninskih plevelov, stvari, ki ne razpadejo, kosti ter ostankov mesa, pasjih in mačjih iztrebkov, ostankov citrusov in banan (zaradi kemikalij, ki so na lupinah). Prav tako naj na kupu ne bo ostankov zelišč: pelina, vratiča in žajblja, pa tudi orehovega lubja ne, nekateri odsvetujejo ostanke pokošene trave iz bližine prometno močno obremenjenih cest.

Na kaj moramo biti pozorni pri kompostiranju?

Paziti moramo, sploh poleti, da masa ne gnije, zato vedno mokre snovi mešamo s suhimi; na primer pokošeno travo pomešamo z nekaj pepela ali z namečkanim časopisnim papirjem. Priporočljivo pa je tudi kup pretresti ali prekopati z vilami, da je bolj zračen.

Da je kup še bolj zračen,  lahko pri zlaganju plasti vmes položimo dolge palice, ki gledajo na vsaki strani ven. Občasno dva močnejša na vsaki strani zgrabita te palice in jih dobro streseta. To je priporočljivo narediti zlasti spomladi, ko se že dovolj ogreje. Druga možnost je, da se kupa lotimo z vilami in ga rahlo premešamo.

Kako zlagamo kompostni kup?

Na dnu je priporočljivo naložiti ne preveč razrezane veje, lahko tudi koruznico, stebla sončnic, torej material, ki bo služil za drenažo. Nato sledi plast organske mase iz poleti nabranega materiala, nato plast gnoja, plast listja in spet od začetka. Če imamo preveč suhe mase, jo polivamo z vodo, najboljša je takšna, v kateri nekaj dni namakamo koprive ali deteljo. Na koncu kup oblikujemo tako, da je na sredini nekoliko višji, da zagotovimo odtekanje padavin po površini.

Za kaj vse lahko uporabimo kompost?

Kompost je zrel, ko ne ločimo več materiala, ampak je celotna masa podobna zemlji ima tudi vonj po zemlji. Pred uporabo ga je dobro presejati, da ne popolnoma razpadli material ločimo in ga lahko vrnemo na kup. Kompost navadno dozori v šestih mesecih po zlaganju, vendar ga je najbolje uporabiti nasled­njo jesen. Primeren je za gnojenje vseh rastlin na vrtu, celo za vrtno trato.

V vsakem gospodinjstvu nastane veliko organskih odpadkov. Ti potem na zbirališčih smeti razpadajo skupaj z drugimi smetmi, ki jih pri sodobnem načinu življenja pridelamo kar veliko. Tudi komunalne službe priporočajo kompostiranje na domačem vrtu, saj s tem pomembno prispevamo k čistejšemu okolju. Zato letos na vrtu poskrbite za svoj kompostni kup.

Vir: D. Ribič