• 1.45C Novo mesto
  • 15:17
  • Pet, 13.12.2019

Jože Plečnik: Praga, Dunaj in Ljubljana

Jože Plečnik (1872 – 1957) je bil slovenski arhitekt, ki je močno vplival na sodobno identiteto teh čudovitih srednjeevropskih mest. A to še zdaleč ni vso Plečnikovo delo, saj je bil Jože Plečnik poznan in cenjen širom sveta.

Kmalu po tem, ko se je Slovenija leta 1991 v 10-dnevni vojni borila za neodvisnost od Jugoslavije, se je na prvi poštni znamki in tiskani valuti nove države pojavila podoba bizarne stožčaste zgradbe. To monumentalno strukturo, slovenski parlament, je zasnoval pred skoraj pol stoletja arhitekt Jože Plečnik, vendar je nikoli ni dokončno realiziral.

Da je neizgrajena prestolnica postala stičišče slovenskega nacionalizma, je redka konvergenca kulture in politike; posmrtno zmagoslavje Jožeta Plečnika, ki si je prizadeval uporabiti arhitekturno lepoto in veličino, da bi v rojakih vzbudil občutek lastnega dostojanstva.

Simbolični pomen tega ekscentričnega arhitekta sledi Plečnikovemu izjemnemu odkritju v zahodni Evropi in ZDA. Kot študent dunajskega mojstra Otta Wagnerja je Jože Plečnik ponarejal lasten idiosinkratski idiom, ki temelji na globokem poznavanju klasične preteklosti. Njegova iznajdljiva predelava zgodovinskih elementov je sredi osemdesetih našla spoštovanje med postmodernisti, kot so Michael Graves, Robert Venturi in James Stirling.

Pred tem je bil Jože Plečnik malo znan po srednjeevropskih mestih, kjer so bile njegove zasnove zgrajene med letoma 1900 in njegovo smrtjo leta 1957. Priznanje v tujini je med Slovenci vzbudilo novo zanimanje.

Arhitekturni model parlamenta, ki ga je Jože Plečnik opisal kot »Katedrala svobode«, je postal središče novega Arhitekturnega muzeja Slovenije v Ljubljani. Ponovno odkritje njegovih načrtov za slovenski parlament je postalo simbol skupnega slovenskega doma.

Na novo je obnovljenih več njegovih del, vključno s tromostovjem in edinstvenim kompleksom – pokopališčem Žale.

Leta 1947 je Jože Plečnik zasnoval parlament, da bi lahko gostil Državni zbor Slovenije, ki je bil takrat del komunistične Jugoslavije. Njegov načrt je zahteval podolgovato stožčasto streho, ki je podprta z 12 navpičnimi stebri. Njegova spiralna zunanjost spominja na Brueghelov »Babilonski stol«.

Jože Plečnik - Parlament

Jože Plečnik – Parlament

 

Zasnova parlamenta je našla občudovalce, a po mnenju mnogih, bi takšna veličastna struktura alarmirala federalističnega voditelja maršala Tita, zato naj bi se Slovenci izognili realizaciji takega projekta.

Leta 1956 je bila zgrajena bolj skromna stavba parlamenta, okrašena z bronastimi skulpturami delavcev in freskami socialističnih realistov. Plečnikov načrt je bil pozabljen. Umrl je, ko se je pritoževal, da ga je nadomestila generacija modernistov, ki so občudovali mednarodni slog.

Praga

Takratni češki predsednik Masaryk je modifikacijo praškega gradu zaupal Jožetu Plečniku, ki je nato ostal arhitekt praškega gradu do leta 1934. Sodelovanje med Masarykom in Plečnikom je povzročilo številne spremembe v notranjosti in zunanjosti praškega gradu.

Plečnikovo delo je izjemno znamenito cerkev Srca Jezusovega v Vinohradyju, najlepša moderna cerkev v Pragi, ki spominja na mistične strukture starega Egipta. 42 ​​metrov visok zvonik z bakreno kupolo in razpelom je na praški panorami viden tako daleč kot praški grad.

Jože Plečnik - Cerkev Srca Jezusovega v Pragi

Jože Plečnik – Cerkev Srca Jezusovega v Pragi

Dunaj

Plečnik je od leta 1900 do 1910 na Dunaju prakticiral arhitekturo in dokončal projekte, kot sta Langerjeva hiša in stanovanjski blok Zacherl. Plečnikova cerkev Svetega Duha je izjemna po inovativni uporabi betoniranega betona tako po strukturi kot zunanji površini kot tudi po abstrahiranem jeziku klasične oblike. Najbolj radikalna je kripta cerkve z vitkimi betonskimi stebri in kotnimi, kubističnimi kapiteli in podstavki.

Jože Plečnik - Zacherlova hiša na Dunaju

Jože Plečnik – Zacherlova hiša na Dunaju

 

Ljubljana

Danes lahko obiščemo prenovljeno Plečnikovo hišo kot izhodišče za odkrivanje Plečnikovega rodnega kraja. Slavni arhitekt, Jože Plečnik, je Ljubljano skušal modelirati na starodavnih Atenah. Množica njegovih stvaritev v mestu, ki jih kot celota imenujemo »Plečnikova Ljubljana«, velja za eno najpomembnejših skupnih umetniških del 20. stoletja. Je tudi ustanovni član ljubljanske šole za arhitekturo.

Leto 2017 je poimenovano kot Plečnikovo leto, saj je Ljubljana obeležila dve obletnici, ki sta zaznamovali življenje arhitekta Jožeta Plečnika: 60-letnico njegove smrti (7. januarja 1957) in 145-letnico njegovega rojstva (23. januarja 1872).

Brezčasna, humanistična arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi je postala del Unescovega seznama.

S padcem Avstro-Ogrske se je v Evropi pojavila vrsta novih držav. Nekatere težnje v novih nacionalnih arhitekturnih slogih, ki so potekale vzporedno s prevladujočim modernističnim slogom, so tako dobile zagon. Med leti 1920 in 40. let je mesto Ljubljana doživelo znatne spremembe v arhitekturi, krajinskem načrtovanju in oblikovanju pod odločenim vplivom in režijo arhitekta Jožeta Plečnika – spremembe, ki so očitno izzvenele z današnjimi prevladujočimi tokovi. Pri približevanju svoje vizije mesta se je Jože Plečnik soočil z obstoječo urbano kulturo, ki se je od antike do poznega 19. stoletja razvijala pod vplivom Camila Sittea in Maksa Fabianija. S tem je Jože Plečnik z nešteto inovativnimi kretnjami uspel nadgraditi mesto na način, ki je okrepil njegove najboljše lastnosti.

V procesu je na novo interpretiral slavne arhitekture iz preteklosti, kar je povzročilo edinstvene rešitve za arhitekturo in načrtovanje. V rodni Ljubljani, kjer je skoraj dve desetletji preživel celovito načrtovanje, je zasnoval in predlagal nešteto krajinskih rešitev, mostov, trgov, parkov in drugih javnih površin.

Reka Ljubljanica je bila skupaj z zelenim sprehajališčem spremenjena v enega izmed osrednjih mestnih motivov Ljubljane. Različne zgradbe in prostori so bili prek mreže arhitekturnih elementov med seboj povezani v enotno celoto.

Njegov celovit in mukotrpni pristop je samo poudaril izvirne značilnosti prostora. Sestavni deli (zasnovani javni prostor, posvetne in verske javne zgradbe) nominirane lastnine so polni bogate simbolike, ki jo je mogoče prepoznati in razumeti še danes.

Jože Plečnik je v svojih konstrukcijah uporabil tradicionalno obrtniško znanje, ponovno uporabo in inovativno uporabo novih materialov, njegovi posegi pa so izrasli iz globokih razmišljanj o mestu in trajnostni uporabi takšnih. Vsi arhitekturni spomeniki, javni prostori in strukture, ki dopolnjujejo urbano kulturo, so še vedno v originalni uporabi; Ljubljana pa se na podlagi tega koncepta še vedno razvija.

Obrazložitev izjemne univerzalne vrednosti

Ljubljana je izjemen primer mesta, ki je bilo v viziji enega arhitekta izrazito preoblikovano v dvajsetih letih med obema vojnama. Mnogo Plečnikovih idej se je rodilo v Pragi in se preneslo v Ljubljano, kjer je arhitekt delal, da je ustanovil sodobno, humanistično družbo s specifičnimi arhitekturnimi deli in krajinskimi posegi.

Avtor: M.V.

Vir slik: Wikipedia: Jože Plečnik