Uffizi je najpomembnejši muzej na svetu

Sobota, 27. 06. 2020 08:43 Kultura 766

Galerija Uffizi je eden najpomembnejših in najbolj obiskanih italijanskih muzejev. Ob tem je Uffizi tudi eden največjih in najbolj znanih muzejev na svetu, ki v svoji zbirki hrani neprecenljiva dela, še posebej iz obdobja italijanske renesanse. Ta ugleden umetniški muzej Galerija Uffizi ali italijansko Galleria degli Uffizi stoji v zgodovinskem središču Firenc, poleg Piazza della Signoria, v Toskani.

Potem, ko so skoraj vsi člani vladajoče hiše Mediči preminuli, so njihove umetniške zbirke podarili meščanom mesta Firence pod znamenitim Patto di famiglia, ki je bila pogodba družinskega dogovora, pod katerim se je pogajala zadnja iz družine Medičejcev, Ana Maria Luisa. Uffizi je eden prvih modernih muzejev na svetu. Galerija je bila po prošnji odprta za obiskovalce, leta 1765 pa je bila uradno odprta za javnost. Šele sto let kasneje je Uffizi uradno postal muzej.

Danes je Uffizi ena najbolj priljubljenih turističnih znamenitosti v Firencah in eden najbolj obiskanih umetniških muzejev na svetu. Uffizi v celoti zaseda prvo in drugo nadstropje velike stavbe, zgrajene med letoma 1560 in 1580, ki jo je zasnoval Giorgio Vasari. Po vsem svetu je znan po izjemnih zbirkah antičnih skulptur in slik, ki segajo od srednjega veka vse do modernega obdobja.

V zbirkah slik iz 14. stoletja in obdobja renesanse so ob številnih absolutnih mojstrovinah umetnikov kot so Giotto, Simone Martini, Piero della Francesca, Beato Angelico, Filippo Lippi, Botticelli, Mantegna, Correggio, Leonardo, Raffaello, Michelangelo in Caravaggio tudi mnoga dragocena dela evropskih slikarjev, predvsem nemških, nizozemskih in flamskih. Poleg tega se Galerija Uffizi ponaša z neprecenljivo zbirko starodavnih kipov in doprsnih kipov družine Mediči, ki krasi hodnike zgradbe in je sestavljena iz starodavnih rimskih kopij izgubljenih grških skulptur.

Uffizi nudi tudi zbirko skulptur. FOTO:Federica Girardi/Pixabay

Bogata kiparska zbirka Uffizi vključuje tudi kip cesarice Helene

Zbirka v Galeriji Uffizi vključuje skulpture iz antičnega obdobja pa vse do danes. Kip cesarice Helene je delo, ki ga je po vsej verjetnosti imel kardinal Ippolito d’Este in je morda ena od sedečih ženskih skulptur, ki so jih našli v vili Adriana sredi 16. stoletja. V Firence je prispela konec istega stoletja in po obdobju v vrtovih Boboli, so jo leta 1640 postavili v Uffizi. Majhni dodatki so lahko vidni na nosu cesarice Helene, figurah in prstih ter na nekaterih pramenih las, medtem ko se zdi, da je glava originalna.

Ta tip ženske figure, ki je bil prvotno zaznamovan z umetno pričesko z mavcem in je značilen za pozno antiko, je figuro klasificiral kot cesarico Heleno, mati Konstantina, ki jo mnogi slavijo, da je našla relikvijo resničnega križa v Jeruzalemu. Uffizi na svoji spletni strani navaja, da se zdi, da je kip prilagojen iz starejšega dela, ki ga je mogoče identificirati kot Lucillo, sestro cesarja Commodusa in ga je mogoče datirati okoli leta 166, nato pa ga je doletela damnatio memoriae. Damnatio memoriae  je oblika rimske posmrtne kazni, kjer so iz javnega življenja izbrisali ves obstoj obsojene osebe.

Florentinski marmor kaže vidno vlogo Helene v času vladanja njenega sina. Uffizi navaja, da je Helena izhajala iz skromnega porekla in je kasneje postala sopotnica cesarja Konstantinusa Chlorusa, kateremu je tudi rodila edinega moškega potomca. Svojo vero je spreobrnila v krščanstvo. Predpostavlja se, da je bila navdih in glavni zagovornik prokrščanske politike njenega sina v letih po bitki pri Milvianskem mostu.

V Galeriji Uffizi tudi slika kako Judita obglavlja Holoferna

Uffizi ima neverjetno zbirko mojstrovin zahodnega slikarstva od 13. do 20. stoletja. Med njimi je tudi delo baročne umetnice Artemisije, slika Judita obglavlja Holoferna. ”Gospod ga je udaril z roko ženske”. Tako pravi Judita v bibliji, ko opisuje svoje junaško dejanje, ki je ljudstvo Izraela osvobodilo obleganja Nebuchadnezzarjeve vojske. Uffizi ob umetnini ponuja tudi zgodbo, ki pravi, da se je Judita odpravila v tabor gorečega Holoferna, generala sovražne vojske, oblekla se je v svoja najboljša oblačila in mu pod pretvezo izkazala interes, da bi sklenila zavezništvo. Po tem, ko se je Holofern vrnil iz razkošnega banketa, je pijan zaspal v svojem šotoru. Judita je izkoristila priložnost in udarila smrtonosen udarec.

Zbirka slik v Galeriji Uffizi. FOTO: janeb13/Pixabay

Na tej vplivni sliki, ki je del zbirke skulptur in slik v Galeriji Uffizi, umetnica Artemisija upodablja trenutek, ko Holoferna ubije roka odločne in močne Judite. Po mnenju strokovnjakov, je celoten učinek slike zastrašujoč. Pijano truplo Holoferna, ki leži na postelji, Judita ga drži za lase in na vrat mu prisloni meč. Ob tem se Artemisija ni izognila temu, da bi sliki dodala srhljive podrobnosti o krvi, ki je celo obarvala Juditine prsi.

Slika je bila dokončana v Rimu, kamor se je Artemisija vrnila po tem, ko je sedem let preživela v Firencah, kjer je lahko ponovno občudovala dela umetnika Caravaggia. Danes ta slika predstavlja tudi osebno in profesionalno zgodbo ženske, ki je bila odločena uspeti kot umetnica v dobi, v kateri so prevladovali moški.

Prisotnost črnske identitete v zbirkah Uffizi

Galerija Uffizi od leta 2019 sodeluje v florentinski izdaji meseca črnske zgodovine. Florentinski mesec črnske zgodovine se ne osredotoča le na Afroameričane, ampak tudi na skupnosti iz Afrike in njene diaspore v Firencah in celotni Italiji.

Medtem ko je bila izdaja v letu 2019 osredotočena na posameznega umetnika, z monografsko razstavo Tesfaye Urgessa “Nad njimi”, ideja temelji na obnovitvi afriške prisotnosti zahodne kulture v renesančnih in postrenesančnih obdobjih. Navdihuje jo tisto, kar je zdaj preraslo v precej obsežno zbirko akademskih publikacij in razstav na to temo.

Na podlagi tega je Galerija Uffizi sprejela odločitev, da se ljudi povabi k razmisleku o prisotnosti in pomenu črne identitete v središču ene najbolj izjemnih umetniških zbirk na svetu. Potencial, ki ga ponuja digitalna komunikacija je omogoči ustvarjanje potopisa s pomočjo tehnologije HyperVision. Zbirka On being present – Biti prisoten je virtualna zbirka afriških prisotnosti v svetovno znanih mojstrovinah, razstavljenih tako v zbirki skulptur kot tudi v zbirki slik v Galeriji Uffizi in v Palatinski galeriji v palači Pitti. Uffizi obiskovalca ponese na izlet, na katerem lahko vidi različne možne pomene črnske prisotnosti na slikah iz obdobja, ki sega od konca 15. stoletja do začetka 18. stoletja.
Vsa dela, vključena v Uffizi zbirko, so zelo dobro znana in so bila izčrpno preučena z zgodovinskega in umetniškega vidika. Uffizi s tem ponuja hrano za razmislek, kar bo potencialno vodilo do novih, rodovitnih raziskav s področja črnske prisotnosti v umetnosti.

Avtor: Ana Nikolić