• C Novo mesto
  • 21:19
  • Ned, 13.06.2021

Optimizem – koristen način mišljenja ali naivnost?

Bi se opisali kot pozitivno osebo? Znate prepoznati optimistično mišljenje? Ste kdaj razmišljali, kakšen vpliv ima optimizem na vaše življenje?

V zadnjih letih je pozitivna naravnanost zelo razširjena in popularna tema. Obenem pa je pogosto tudi veliko zmede, kaj optimizem dejansko je. Marsikdo je prepričan, da je optimizem konstantno nošenje rožnatih očal in zanikanje realnosti ter verjame, da je optimizem zgolj naivnost. Predstavljajte si, da imate prijatelja, ki si v avtu nikoli ne pripne varnostnega pasu, ker pravi, da je optimist. Je to res optimizem?

Optimizem nikakor ni zatiskanje oči pred realnostjo ali ignoriranje potencialno nevarnih situacij. Gre za način razmišljanja, pri katerem realno ocenimo trenutno situacijo in obenem verjamemo, da bo naše vedenje sčasoma ustvarilo boljšo prihodnost. Optimisti se tako kot pesimesti zavedajo problemov, vendar se za razliko od pesimistov ob njih ne počutijo nemočne, saj verjamejo, da rešitev obstaja. Optimizem prihaja iz latinske besede optimus, ki pomeni ‘najboljše’, kar se nanaša na optimistovo iskanje najboljšega v vsaki situaciji in njegovo pričakovanje, da se bodo zgodile pozitivne stvari. Nasprotno pesimisti pogosto ne raziščejo vseh možnosti, ki jih imajo na voljo v dani situacji, saj so prepričani, da rešitve ni in torej ne vidijo smisla v iskanju nečesa, kar po njihovem ne obstaja.

Optimizem ne pomeni zanikanje svojih neprijetnih čustev. Vsak človek ima kdaj tudi slab dan. Vsak je kdaj jezen, žalosten, zaskrbljen in bi se najraje skril pred svetom. Povsem naravno je doživljati neprijetna čustva, saj imajo tudi ta svoj namen in so del našega duševnega zdravja.

Optimizem in raziskave

Narejenih je bilo kar precej raziskav o učinkih optimizma na fizično in psihično zdravje posameznika. Ljudje, ki razmišljajo optimistično, v povprečju živijo dlje, so bolj odporni, imajo manj zdravstvenih težav in so redkeje nagnjeni k depresiji. Raziskave kažejo, da optimistične mame rojevajo bolj zdrave in težje dojenčke. Ljudje, ki se zdravjo od alkoholizma, imajo več možnosti za uspeh pri abstinenci, če razmišljajo optimistično. Podobno so optimistično naravnani ljudje uspešnejši pri hujšanju. Optimizem je koristen tudi v stresnih situacijah, saj nas spodbuja k akciji in iskanju ustvarjalnih rešitev, medtem ko ljudje, ki razmišljajo pesimistično, svoje cilje pogosteje opustijo. Raziskovalci, ki so se posvetili optimizmu ugotavljajo, da je optimizem povezan tudi z visoko samopodobo, doživljanjem sreče v zakonu in prijateljskih odnosih ter z zadovoljstvom z življenjem. Optimizem je povezan celo z višino plače ter s hitrejšim napredovanjem v službi. Optimizem je do neke mere deden, zato nekateri menijo, da je dostopen le peščici ljudi. Na srečo pa ni tako, saj ima dednost pri optimizmu precej manjši vpliv kot mi sami. Optimističnega načina mišljenja se torej lahko naučimo in sami sebe preoblikujemo v optimiste.

Kako postati bolj optimistični?

Če želimo postati optimistični, je pomembno, da svojo pozornost usmerimo tudi na pozitivne vidike svojega življenja in pričnemo izražati hvaležnost za tisto, kar je v našem življenju že dobro. Pomembno je tudi, kako si razlagamo negativne dogodke. Pri klientih v terapiji zelo pogosto opazim, kako hitro neko negativno situacijo posplošijo nase oziroma na svoje življenje. V primeru, da ne dobimo službe, ki smo si jo želeli, zaključimo, da nismo dovolj dobri ali da je dobrih služb premalo. Posamezen dogodek torej pretirano posplošimo, zaradi česar se počutimo slabo in brez upanja. Ko se znajdemo v neugodni situaciji, je torej pomembno, da neuspeh dojemamo kot nekaj prehodnega. Spomnimo se, da nam v točno tej situaciji pač ni uspelo ter se zavedamo, da imamo veliko priložnosti za uspeh v novih situacijah.

Zelo koristno je tudi raziskati, kaj konkretno je tisto, kar nas pogosto spravlja v dobro voljo. Morda je to sprehod v naravi, skodelica kakava, prebiranje revije, igranje šaha, ples, igranje s psom, kuhanje ali kaj drugega. Dobro je jasno vedeti, katere aktivnosti nas sprostijo in nasmejijo, da lahko po njih posežemo, ko se želimo počutiti bolje. Ko te aktivnosti izvajamo, si lahko vzamemo trenutek premora in se osredotočimo na to, kako se počutimo. Trenutku se čim bolj prepustimo. Priporočljivo je vedeti tudi, katere stvari nas spravljajo v slabšo voljo in se jih raje izogniti. Če recimo vemo, da se po večernem gledanju poročil velikokrat počutimo slabo in nemočno, je morda bolje, da zvečer počnemo kaj prijetnejšega.

Kot dojenčki in majhni otroci smo vsi že znali razmišljati optimistično. Bili smo polni upanja, prepričani vase in v svojo prihodnost. Znali smo se prepustiti trenutku, biti navdušeni in se veseliti življenja. Vse to smo na neki točki svojega življenja že obvladali. Prav nič nas ne ovira, da ne bi tudi sedaj razmišljali optimistično in postali bolj odprti za čudovite izkušnje. Kot je nekoč dejal Charlie Chaplin – ne moremo najti mavrice, če strmimo v tla.

Katja Z. Istenič

Psihologinja in psihoterapevtka pri Hočem več

www.hocem-vec.com