• 18.74C Novo mesto
  • 17:26
  • Sre, 23.10.2019

Potovanja: Slovenija

Tako radi potujemo. Tako radi spoznavamo še neodkrite kotičke sveta. Tako zelo smo očarani nad vsakim gričkom, drevesom, muho na drugem koncu naše Zemlje. Fotoaparate polnimo z vizualnimi spomini vsakega koraka na tujih ozemljih.

Danes sedim na vrhu Zvoha (Krvavec), gledaje zamrznjeno jezero pod menoj, obkrožena z gorami in dolinami, vdihujem svežino gorskega zraka in pozdravljam nasmejane pohodnike naše čudovite dežele. Poskušam si predstavljati, da stojim prav s takim pogledom na drugem koncu sveta. Bi isto gledala na ta raj? Ne, verjetno bi poslikala prav vsak ta kamen in vsako vejico, ki so mi tukaj preveč – samoumevne.

»Zdaj si pa že nadležna s tem pretiranim poudarjanjem lepot naše Slovenije,« mi je pred časom rekel prijatelj. Minilo je nekaj let, preden mi je pred kratkim rekel: »Zdaj pa razumem … Res je lepa, ta naša Slovenija.« Prepotoval je nekaj sveta, izkusil nekaj brdkosti, odprl oči za naravo in srce za čutenje.

Večkrat pišem o lepotah naše dežele zgolj zato, ker nam je dostikrat preveč – samoumevna. In prav samoumevnost je strup za čutenje hvaležnosti in posledično lepših občutkov ob spoštovanju in cenjenju naše narave, ki nas obkroža.

Če iščete popoln oddih v objemu gora, se zapeljite v Bohinj. Če iščete mogočnost narave, ki ustvarja neponovljive umetnine, se ustavite v Postojni. Če iščete lepe slike za razglednice, se povzpnite na Triglav. Če želite vonj morja in zvoke galebov, se sprehodite po Piranu. Če imate radi živali, spoznajte Lipico. Če želite nazaj v čas, v pastirski čas čuvanja krav in nepoznavanja stresa, se zadržite malo na Veliki Planini. Če imate radi zgodovino, vstopite v naše gradove ali le poglejte stare dele naših mest, prepojene z duhom zgodovine. Če želite petje in smeh, ples in kozarček vina, se spoprijateljite z Dolenjcem – zagotovo vas hitro popelje v zidanico. In vse to na dosegu eno- ali največ dveurne vožnje.

Zaljubljena sem v našo deželo. Ni dostopnost materialnih dobrin tisto, kar me kljub mnogim potovanjem še vedno močno in vedno bolj drži v Sloveniji. Kar je res neprecenljivega pomena, je naša narava, ki nas obdaja, varnost mest, čistoča okolja, svežina zraka …

  • Imamo izrazite letne čase. Kako lepo je spremljati to magičnost stalnega spreminjanja narave.
  • Poglejte vso zelenje, gore in doline, morje in jame, jezera in slapove, ki jih imamo na dosegu roke …
  • Imamo čist zrak. Tega sem zares opazila šele ob prvem koraku na slovenska tla po kratkem bivanju v Šanghaju, kjer sem zaradi nevajenosti vsega smoga težko dihala sredi tega sicer izjemnega mesta.
  • Sredi noči se lahko brez strahu sprehajamo po ulicah glavnega mesta. Le redko kje v svetu si to lahko privoščijo. Naše okolje je zelo varno – stvar, ki jo ceniš šele takrat, ko nekaj časa bivaš v okolju, kjer je strah na ulicah vsakdanjost.
  • Slovenci imamo kar nekako v krvi čistočo in urejenost. Zato ni smradu mest, ne smeti na poteh, ni bolezni umazanij, ni od smeti iznakaženih lepih območij.
  • Imamo slastno in zdravo hrano! Vsakdo ima dostop do sveže solate z vrta. Tega sem se najbolj zavedala, ko sem v Kaliforniji bolestno pogrešala navadno solato, ki ne bi imela okusa po plastiki. Pogrešala sem kakršno koli hrano, ki ne bi bila kot plastika, vsa zakrita z umetnimi prelivi.
  • Še vedno imamo ljudje v krvi to socialnost, pomoč eden drugemu. Morda manj kot nekoč, a še vedno znamo pomagati sosedu pri gradnji, na vrtu zakuriti ogenj in zapeči čevapčiče ter se poveseliti. Znamo pomagati pomoči potrebnim, porodniške so dolge, socialna pomoč dosegljiva, zdravstvo urejeno, zaposleni so zelo zavarovani (tu res trdno zagovarjam, da imajo v Sloveniji zaposleni še vedno mnogo pravic, ob katerih se v tujini čudijo ali smejejo).
  • Šolanje je dostopno vsem. Reven ali bogat, vsakdo ima možnost postati, kar si želi, konec koncev tudi poročiti se, s komer koli se želi.
  • Smo prilagodljivi, kar je smiselna posledica naše zgodovine in je danes sploh v poslovnem svetu velika prednost.
  • Slovenci v povprečju govorimo 2,9 jezika, kar nam omogoča povezovanje in sporazumevanje s celim svetom.
  • Imamo čudovit strateški položaj (kdor ima globalno podjetje, se zelo dobro zaveda prednosti tega) in odprte meje.
  • Imamo mnogo kreativnih, inovativnih ljudi, odličnih športnikov … Ljudi, na katere smo lahko ponosni, a jih mnogokrat spregledamo. Samo poglejte vse dosežke naših športnikov, zmag na tekmovanjih o inovacijah in start-up idejah, dosežkov naših podjetnikov.

Morda najpomembnejše in prevečkrat spregledano – imamo pitno vodo na vsakem koraku, z omembo česar sem v svetu že mnogokrat požela val začudenja med domačini.

In ne nazadnje – Slovenija je naš dom. Verjamem, da smo se z razlogom rodili in odraščali tu. Da bo tu vedno del našega srca, ne glede na to, kje v svetu iščemo srečo. Preko puščav Afrike, gorovja Azije, pustinj Amerike, zmrzali Antarktike, širjav Avstralije bomo srečo na koncu našli – doma. A srečen ne more biti človek, ki živi v okolju, katerega vrednost se ne zaveda, do katere hvaležnosti ne občuti in lepot ne zazna.

Če obstaja raj na Zemlji, je to zagotovo naša dežela.

Bilo bi lepo, da se včasih ustavimo, pogledamo okoli sebe, prisluhnimo zvokom in začutimo naravo ter ozavestimo, da vse to, kar imamo, ni samoumevno. In da vsega tega, kar imamo, večina ljudi na svetu nima.

Zato bodimo hvaležni za računalnik, telefon, kemični svinčnik, posteljo, odejo, hrano, streho nad glavo, knjigo … In za noge, ki nas nosijo, glavo, ki razmišlja, srce, ki čuti … Ni bogat tisti, ki ima veliko, temveč bolj tisti, ki se zaveda, kaj vse ima in je za to hvaležen. Le s hvaležnostjo bomo lahko dosegali pristno srečo in mir.

Obožujem potovanja. A več ko potujem, bolj sem zaljubljena v Slovenijo. Včasih moraš na druge konce sveta, da razumeš, kaj imaš tukaj.