• C Novo mesto
  • 21:49
  • Sob, 27.11.2021

Poznate razliko med prehladom in gripo?

Sezone gripe še ni konec, še vedno namreč krožijo virusi influence A, B in C in čakajo na najbolj ranljive, da jih za nekaj dni položijo v posteljo.

Ker se ta akutna virusna bolezen dihal zelo hitro širi, je dobro vedeti, kako se lahko pred njo zaščitimo, kar še posebno velja za najbolj ranljive skupine prebivalstva, starejše, ljudi s kroničnimi srčnimi, pljučnimi, presnovnimi in drugimi boleznimi ter majhne otroke. In, ne nazadnje, kaj lahko storimo, da si čim bolj olajšamo obdobje prebolevanje gripe, če nas že ujame.

Prenos virusa in simptomi

Prenaša se kapljično prek površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega, denimo po kihanju, kašljanju in celo po glasnem govorjenju. Za prenos virusa je potreben tesnejši stik z obolelim, idealno okolje za to so zaprti prostori, kjer se zadržuje veliko ljudi (trgovine, čakalnice itd.). Če se onesnaženih površin dotaknemo s prsti, lahko virus zanesemo na sluznico nosu in ust ter se okužimo.

Inkubacijska doba je kratka, simptomi in znaki gripe, mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj, se po navadi pojavijo v 1-3 dneh po okužbi ter izzvenijo v nekaj dneh (2-7), zavleče se lahko le kašelj, potek bolezni pa je lahko precej različen in odvisen tudi od posameznikovega splošnega zdravstvenega stanja, starosti, stanja imunskega sistema. Vsako sezono zboli od pet do deset odstotkov prebivalcev.


Kako gripo ločimo od prehlada?
Njuni simptomi so podobni, le da so pri gripi veliko bolj izraziti in nenadni

Pri prehladu se bolezenski znaki začnejo postopoma:
– pekoča bolečina v grlu,
– mrazenje,
– zamašen nos,
– izcedek iz nosu,
– rahlo povišana temperatura,
– pozneje tudi kašelj.

Pri gripi se simptomi začnejo nenadno:
– izrazita utrujenost,
– mrazenje,
– visoka temperatura,
– suh, dražeč kašelj,
– glavobol,
– bolečine v mišicah in sklepih,
– utrujenost.

Zapleti so pogostejši pri starejših in kroničnih bolnikih, pri njih se lahko razvije denimo bakterijska pljučnica, ker virus influence poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo.

Ne takoj k zdravniku

Če ste staknili gripo in se morda zaradi delovnih obveznosti napolnili s tabletami, da bi lažje zdržali – napaka! Vedeti je treba, da je kužnost največja tik pred pojavom bolezni in nekaj dni po njenem začetku, majhni otroci pa so kužni še dlje, en teden ali več. Prav tako ni smiselno, da vsi po vrsti jemljemo protivirusna zdravila (dobijo jih tisti, ki se zaradi težje oblike zdravijo v bolnišnici) ali celo antibiotik, lahko pa si lajšamo simptome in pač čakamo, da mine. Temperaturo si zbijamo, če preseže 38 °C, za večjo prehodnost nosu in lažje dihanje priporočajo kapljice za nos, veliko pijemo ter počivamo!

Kdaj je treba k zdravniku? Če v nekaj dneh ni izboljšanja, če vztraja povišana temperatura in/ali kašelj postane gnojni, se le napotite, posebna pozornost pa je namenjena tudi majhnim otrokom, s katerim morate v ambulanto, če mu vročina ne pade, otrok pa je zaspan, apatičen in videti izsušen.

Da bi vse to preprečili, stroka svetuje cepljenje, še posebno starejšim od 65 let, ljudem s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic, diabetikom, ljudem z imunsko pomanjkljivostjo, zdravljenim s kemo- ali radioterapijo in malignomi ter majhnim otrokom.

Okužbo sicer lahko preprečimo z dobrimi higienskimi navadami, večkrat na dan si temeljito umijemo roke, kašljamo in kihamo v rokav, ne delimo osebnih predmetov, zobne ščetke, kozarca, jedilnega pribora, posmrkane robčke takoj zavržemo, redno zračimo prostore, izogibamo se zaprtih prostorov ter poskrbimo za dobro telesno kondicijo, veliko se gibamo na svežem zraku ter uživamo zdravo hrano z veliko sadja in zelenjave.

Pripravila: A. S. Foto: Pixabay