• 24.37C Novo mesto
  • 08:17
  • Sre, 24.07.2019

Pred dopustom pognojite travo in poskrbite, da paradižnik ne bo črn

Julija jih ima veliko v mislih le počitnice in brezskrbno poležavanje na soncu. Razen ljubiteljskih vrtičkarjev. Ti se zavedajo, da vrt v poletnih mesecih potrebuje še posebno veliko pozornosti. Zalivanje, dognojevanje, privezovanje in nenazadnje pobiranje pridelkov so neizogibna julijska opravila, ki poskrbijo, da prosti čas obvezno posvetimo vrtu.

Pogosto je julij najtoplejši mesec v letu, zato potrebujejo rastline v tem mesecu dovoljšnje količine vode. Še posebno na novo posajene rastline in drevesa, saj le-ti še nimajo korenin v globini, da bi črpali vodo s podtalnice. Če ni dežja, je drevesa stara od dveh do treh let smiselno zalivati. Imajo pa ljubiteljski vrtičkarji v juliju še naslednja opravila:

VRT zalivalni sistem

Naredite si svoj zalivalni sistem in preprečite uhajanje vode mimo korenin.

Gnojenje trave

 

Uspešni zasaditvi trate sledijo travna vzdrževalna dela, med katerimi pa ni samo košnja. Redno in skrbno vzdrževanje bo trati doprineslo odpornost proti poletni suši, manj bo plevelov, manj praznih mest, bolj zdrava in temno zelene barve. Med postopke pri oskrbi trate spadajo še grabljenje listja, zračenje in dosejavanje, varstvo pred mahom, pleveli, boleznimi in škodljivci. Trava ima velike potrebe po osnovnih hranilih, predvsem po dušiku in kaliju, manj po fosforju in magneziju. Priporočljiva je uporaba gnojila s kontroliranim delovanjem – to so počasi delujoča gnojila. To gnojilo se aktivira, ko ga rastlina potrebuje. Med mikroelementi je pomembno železo, ki vpliva na intenzivost barve in odportnost proti boleznim.

Pravilno namakanje vrtnin

V vročih dneh rastline potrebujejo veliko vode. Strokovnjaki so mnenja, da je bolje zalivati enkrat do dvakrat na teden veliko, kot pa vsak dan malo. Tako bo voda podrla globlje v tla, od tam pa jo bodo korenine postopoma in po potrebi lahko sprejemale. Če zalivamo vsak dan z malo količino vode, je možnost razvoja bolezni veliko večja. Naprimer korenine trav se tako razvijejo plitveje in če zamudimo le dan ali dva zalivanja, lahko začne trava hitro odmirati. Poleti, ko je največja pripeka, zalivamo v najhladnejšem delu dneva, to je zgodaj zjutraj ali zečer, ko se tla že nekoliko ohladijo.

Ne pozabite na solato

Temperatura med 10 in 20 °C je najugodnejša za uspevanje solate. V poletnem času, ko so temperature višje, nam tako solata hitro preide v cvet. Če se to zgodi, jo pustimo, in ko seme skoraj dozori, poberemo cvetna stebla in semena dosušimo ter jih shranimo za naslednje leto. Cvetna stebla obrnemo z glavo navzdol, na senčnem  in zračnem mestu, pod njimi položimo kos tkanine, da prestrežemo posušena semena, preostala, ki se držijo še na cvetnem steblu, pa rahlo otresemo. Seme shranjujemo v papirnati ali vrečki iz tkanine na suhem, temnem in zračnem prostoru. Pri izbiri cvetov, ki jih bomo pustili za seme, izberemo tiste rastline, ki med vsemi izstopajo po dobrem zdravju, ki gredo pozno v cvet ter so vam všeč po izgledu in okusu.

Redno privezovanje paradižnika in paprike

Paradižnik in paprika v tem času še pridno rastejo, zato jih je potrebno redno privezovati. Obenem pa odščipamo tudi zapirnike – »divje« poganjke in s tem preprečimo nadaljno rast in rastlino spodbudimo, da energijo porablja za zorenje in obarvanje plodov. Obenem z odstranjevanjem listov omogočimo plodovom več sonca in zmanjšamo možnost plesni na listih.

Čas setve jesenske zelenjave

VRT pridelki rdeči

Plodovi se počasi barvajo. Poskrbite, da se ne bodo obarvali črno. Foto: Pinterest

S sajenjem in sejanjem jesenske zelenjave pričnemo v drugi polovici julija. To je ugoden čas za sejanje solatnic, ki nas bodo razveseljevale vse do zime. Sadimo tudi sadike zelja, ohrovta in zelene, ki jih bomo lahko pobirali dolgo v jesen, če bomo poskrbeli za pravo zaščito le-teh. Julij je še čas za sejanje nizkega fižola, korenčka, rdeče pese in radiča.

Da paradižnik ne bo črn

Julij je čas, ko nas plodovke – paprika, kumare, bučke, paradižnik – in tudi druge rastline razveselijo s svojimi plodovi. Največkrat nam jo zagode paradižnik, ki čez noč postane črn. Kako se temu izogniti? Za utrjevanje paradižnika je priporočljivo mleko, ki se ga uporabi z vodo v razmerju 1:1. S pršilko se ga razprši po spodnji in zgornji strani listov, najboljše zvečer ali zgodaj zjutraj, ko še ni sonca. S tem paradižnik postane bolj kompakten in dobi potreben kalcij. Podoben učinek imajo tudi koprive (1 kg), ki jih en dan namakamo v 10 litrov vode. Paradižnik je priporočljivo pred in po dežju poškropiti s sodo bikarbono, da se izognemo plesni na listih. Na 5 litrov vode damo eno jušno vzravnano žlico sode bikarbone, 2,5 jušni žlici rastlinskega dolja in pol žlice naribanega otroškega mila brez dodatkov. Da se ne bo bolezni na paradižniku je pomembno tudi, da sadike sadimo v dovoljšnem razmaku, vsaj 70 cm narazen. Če zrak kroži, se vlaga ne nabira na listih in s tem ni pogojev za nastanek plesni na paradižniku.

Pripravila: Dragica Ribič